Predjedi po balkansko

Kdor se je kdaj podal na izlet k prijateljem ali sorodnikom z Balkana - od Osijeka do Gevgelije in še južneje - dobro ve, da bodo gostitelji že zaradi skromnega obiska na oltar gostoljubnosti položili vsaj odojka, če že za gosta ne bodo žrtvovali kaj večjega. Nepoučenim zato svetujemo, da se za balkansko mizo ne zaletavajo v prvo jed, ki prileti nanjo, oziroma naj ne izražajo tipične slovenske mentalitete (ko ne jemo dva dni pred pojedino - na poroki ali praznovanju abrahama - in se nato dva dni postimo oziroma od polnega želodca tekočih in trdnejših dobrot prihajamo k sebi). Previdnost ne bo odveč niti takrat, ko je na vrsti balkanska predigra - ko postrežejo s predjedmi. Kajti glavne specialitete čakajo v zasedi in škoda bi se jim bilo odreči zgolj zaradi naše nepremišljenosti (požrešnosti).

V roke mi je prišla knjiga Kuhinje Balkana (založba Učila International), ki sem jo dobil v dar pred davnimi leti, ampak nikoli ni prepozno, pravijo tudi Balkanci ... Name je potrpežljivo čakala na kupu v garaži, že malo porumenela, a še vedno vesela, da jo kdo sploh (še) odpre. Že v prvem poglavju nas vse lačne posvari, naj bomo pri izbiri predjedi “previdni in skopi”. V balkanski kuhinji so namreč predjedi zelo raznovrstne - od proje, različnih zavitkov (pit, burekov) do jajčnih, mesnih in zelenjavnih rolad, mariniranih rib in školjk - in pogosto obilne.