(PREISKAVA) Po 27 letih spet na sledi morilcu

Metropolitanska policija je pred dnevi potrdila, da ji napredek tehnologije za izboljšavo videoposnetkov omogoča ponoven pregled originalnega posnetka s postaje Putney Bridge, približno miljo od kraja umora. Toda obenem je nekoliko omilila pričakovanja, ki so jih sprožila poročila britanskih medijev. Ne gre za na novo odprto preiskavo niti policija ponovne analize ne označuje za pomembno novo sled. Primer so v skoraj treh desetletjih večkrat pregledovali prav zato, da bi ugotovili, ali lahko razvoj forenzičnih metod in tehnologije razkrije kaj, česar leta 1999 niso mogli.

En strel pred vhodnimi vrati

V ponedeljek, 26. aprila 1999, je imela 37-letna Jill Dando prost dan. Prejšnji večer je bila pri zaročencu Alanu Farthingu, naslednje jutro pa se je odpravila proti svoji hiši na Gowan Avenue v Fulhamu. Čakalo jo je tudi pomerjanje poročne obleke. Malo pred 11.30 je pripeljala pred hišo. Ko je izstopila iz avtomobila in stopila proti vhodnim vratom, jo je tam čakal morilec. Sosed je zaslišal ženski krik, nato pridušen pok, ki bi ga bilo mogoče zamenjati za zvok avtomobila. Jill Dando je bila od blizu ustreljena v glavo z devetmilimetrsko polavtomatsko pištolo. Nič ji ni bilo ukradeno.

Milorad Ulemek

Foto: Ho/afp/profimedia

Nihče ni videl streljanja. Priče pa so pred hišo in v njeni okolici opazile več moških. Sosed Richard Hughes je po kriku pogledal skozi okno in videl moškega, starega od 30 do 40 let, ki je hitro odhajal proti Fulham Palace Roadu. Opisal ga je kot čokatega, s temnimi lasmi do ovratnika in brez brade; zdelo se mu je, da ima v roki mobilni telefon. Druge priče so govorile o moškem, ki je tekel proti bližnjemu Bishop's Parku.

Umor je pretresel Britanijo. Jill Dando ni bila le televizijska novinarka, temveč eden najbolj prepoznavnih obrazov BBC. Vodila je informativne oddaje, turistično oddajo Holiday in predvsem serijo Crimewatch, v kateri so ob rekonstrukcijah nerešenih zločinov gledalce pozivali, naj policiji pomagajo pri iskanju storilcev. Prav zaradi njenega dela so se pojavila ugibanja, ali jo je ubil kdo, ki se ji je hotel maščevati zaradi oddaje. Policija je preverjala tudi možnost poklicnega morilca, obsedenega oboževalca in druge motive.

Preiskava je postala ena največjih preiskav umora v zgodovini londonske policije. Policija je dobila približno 16.000 informacij, preverjala na tisoče ljudi, samo po enem od televizijskih pozivov pa je prejela več kot 400 klicev. V nekem trenutku so imeli preiskovalci podatke o 22 moških, ki so jih priče tistega dne opazile na Gowan Avenue, enajst jih je približno ustrezalo opisu človeka, ki bi ga lahko povezali z umorom.

Preiskava se usmeri v soseda

Več kot leto dni po umoru je policija aretirala Barryja Georgea, brezposelnega moškega, ki je živel približno 500 metrov od Dandove. Njegovo ime se je med tisoči informacij sprva izgubilo. Ko so kriminalisti pozneje ponovno pregledovali zbrane podatke, so ugotovili, da se več prijav občanov nanaša na istega človeka. Georgea so začeli opazovati, nato pa preiskali njegovo stanovanje.

Kar so našli, je vzbudilo pozornost preiskovalcev. George je uporabljal različna imena in se predstavljal tudi kot Barry Bulsara, po rojstnem priimku Freddieja Mercuryja. V stanovanju so našli gradivo o orožju, vojski, televizijskih osebnostih in BBC pa tudi časopisne članke o smrti Jill Dando. Policisti so razvili stotine filmov in odkrili na tisoče fotografij več kot 400 žensk, večinoma posnetih skrivaj. Obstajala pa je velika težava: nič od tega ni dokazovalo, da je ubil Dandovo. Policija ni našla niti orožja, s katerim je bila ustreljena, niti prepričljivega motiva.

Nato je prišla forenzika. V žepu enega od Georgeevih plaščev so našli mikroskopsko majhen delec ostanka po streljanju. Sestava je bila podobna delcem, najdenim na Dandovi. Tožilstvo je trdilo, da je to pomemben člen v verigi posrednih dokazov. Obramba je že na prvem sojenju opozarjala, da en sam mikroskopski delec, najden približno leto po umoru, Georgea ne more zanesljivo povezati z zločinom in da ni mogoče izključiti kontaminacije.

Georgeu so sodili na londonskem Old Baileyju. Tožilstvo je priznalo, da nima morilskega orožja, očividca umora ali jasnega motiva. Primer je temeljil na sklopu posrednih dokazov: pričah, ki naj bi bile Georgea videle v bližini, njegovem vedenju pred umorom in po njem ter predvsem forenzičnem delcu s plašča. Julija 2001 je porota z desetimi glasovi proti enemu Georgea spoznala za krivega. Sodnik mu je izrekel dosmrtni zapor.

Prvo pritožbo je izgubil. Leta 2002 je prizivno sodišče presodilo, da je treba dokaze presojati kot celoto, in obsodbo potrdilo. Toda George je vztrajal, primer pa je prevzela tudi komisija, ki v Veliki Britaniji preiskuje morebitne sodne zmote.

Sčasoma se je pogled forenzičnih strokovnjakov na ključni delec spremenil. Strokovnjaki Forensic Science Servicea so ugotovili, da njegova najdba nima tolikšne dokazne teže, kot ji je bila pripisana na prvem sojenju. Po novi strokovni razlagi je bilo prav tako mogoče, da je delec v Georgeev žep prišel iz drugega vira, kot da bi izviral iz orožja, s katerim naj bi bil streljal George.

Prizivno sodišče je novembra 2007 obsodbo razveljavilo. Presodilo je, da ni mogoče vedeti, kolikšno težo je porota pripisala spornemu forenzičnemu dokazu, in da ni gotovo, da bi Georgea obsodila, če bi poznala njegov pravi dokazni pomen. Odredilo je novo sojenje.

Na ponovljenem sojenju spornega delca ni bilo več med dokazi proti njemu. Od forenzičnih sledi je ostalo predvsem eno samo sivomodro poliestrsko vlakno s plašča Dandove​, za katero je tožilstvo trdilo, da bi lahko izviralo iz Georgeevih hlač. Tudi njegova dokazna vrednost je bila šibka in obramba je opozorila na več možnih virov kontaminacije. Avgusta 2008 je porota po manj kot dveh dneh odločanja Georgea oprostila. Za zapahi je preživel približno osem let. Umor Jill Dando je bil spet brez storilca.

Moški, ki je "tekel za življenje"

Toda med ogromno količino materiala, ki ga je policija zbrala leta 1999, je ostal tudi posnetek nadzorne kamere s postaje Putney Bridge. Približno dvajset minut po umoru je kamera posnela neznanega moškega, ki je pozneje postal znan kot Moški X. Postaja je približno miljo oddaljena od doma Dandove ​in leži na eni od možnih poti, po kateri bi bil morilec lahko pobegnil.

Posnetek je postal še zanimivejši zaradi pričanja voznice. Na dan umora je na Fulham Palace Roadu opazila moškega v obleki, ki je po njenem opisu "tekel za življenje". Približno mesec pozneje so ji pokazali posnetek s postaje in v Moškem X je prepoznala človeka, ki ga je videla teči. Policisti njenemu opažanju niso pripisali odločilne dokazne vrednosti, saj se njen prvotni opis tekača ni dovolj dobro ujemal z moškim na posnetku. Identitete Moškega X niso nikoli ugotovili. In prav k njemu se je Scotland Yard zdaj vrnil.

Napredek tehnologije za izboljševanje posnetkov je preiskovalcem omogočil, da ponovno pregledajo originalni material s postaje Putney Bridge. Scotland Yard poudarja, da gre za del preverjanj, ki so jih v 27 letih opravili že večkrat, ko je razvoj tehnologije ali forenzike ponudil možnost, da bi iz starih dokazov pridobili nove informacije. Ponovni pregled zato še ne pomeni preboja niti nove preiskave.