Primorska še poje, tudi na spletu
Zgodovina Radia Koper in Radia Capodistria je neločljivo povezana s povojnim življenjem Primorske. Odgovorni urednik slovenskega dela radijskega programa, ki si stavbo deli z italijanskimi kolegicami in kolegi, je, ko gleda v prihodnost ustanove, resen, a optimističen.
> Medijev, ki se obračajo k regionalnemu in lokalnemu, je veliko, posebnost Radia Koper pa je, da je regionalni medij, ki je hkrati del nacionalnega zavoda. Je torej še vedno varuh nekomercialnega interesa?
“Je, ker hkrati poročamo o tem, kar se dogaja na Primorskem, za Primorce in v vlogi kolektivnega dopisništva primorske zgodbe pošiljamo tudi v v nacionalni prostor. Pri čemer spremljamo tudi zamejstvo. Poročamo tudi o zgodbah, od Trente do Pirana, ki se na prvi pogled morda ne zdijo pomembne. Ne zanimajo nas le teme, ki so izpostavljene na nacionalni ravni, ko denimo dobijo poslanca z rokami v žaklju, ampak pišemo tudi čisto človeške zgodbe. Dnevno dobivamo klice ljudi, ki pravijo: 'Pridite, želimo si vas, zabeležite našo zgodbo, naš dogodek.' Če bi lahko, bi bili povsod, vsak dan na terenu, vsak dan med ljudmi.”
Radio Koper danes praznuje 65. rojstni dan. Prvič se je oglasil 24. maja 1949 zvečer z imenom Radio jugoslovanske cone Trsta - Radio Trieste zona Jugoslava, redno pa je začel oddajati naslednje jutro. Po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja se je leta 1954 združil z Radiem Ljubljana. Do leta 1954 je oddajal program v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Od 1954 do 1979 je bil program pretežno v italijanščini. Leta 1979 sta se programa ločila na lastne oddajnike, leta 1980 je začel delovati Studio Nova Gorica, leta 1992 pa se je program v slovenščini razširil na celodnevni. Ob letošnjem jubileju pripravljajo tudi vrsto dogodkov, so zapisali na Radioteleviziji Slovenija.
> Tekmujete s komercialnimi radijskimi postajami?
“Vedno tekmujemo, a to ni tekma na nož. Ne borimo se drug z drugim, ker ima vsak drugačno poslanstvo, a vsi se borimo za poslušalce, vsi si želimo, da bi bili najbolj poslušani. Kako jih pritegnemo: v tem pa je razlika, vsak ima svoj pristop. Poslušalci se potem odločijo, kaj jih zanima. Sam tudi ne verjamem, da ljudje poslušajo le eno radijsko postajo. Poslušalci preklapljajo, tudi v avtu: mogoče jim glasba, ki jo slišijo na 'komercialki', ni všeč in preklopijo na naš radio ter obratno. Nekateri starejši poslušalci so zvesti in imajo sprejemnike naravnane celo še na na srednji val. Večina pa jih preklaplja, s čimer ni nič narobe. Vesel sem, da ima poslušalec svobodo, da izbere drugo postajo. In seveda še bolj vesel, če se vrne k nam.”
> Naredili ste velike korake v digitalni svet ...
“V zadnjem mandatu smo res naredili veliko, predvsem z novimi sodelavci, ki so želeli na nove medijske platforme. Naša osrednja naloga ostaja linearni radijski medij. Ob tem pa iščemo poti na internet, v družabna omrežja. Veliko je naredil RTV, ki je omogočil poslušanje oddaj na zahtevo. Vse naše oddaje so zdaj dosegljive na tak način. Včasih smo veliko pogosteje ponavljali oddaje, danes pa je teh ponovitev tudi po zaslugi spleta bistveno manj. Ena od najbolj poslušanih oddaj so posnetki koncertov Primorske poje, ki jo naš radio beleži od vsega začetka in je naredil ogromno za to akcijo. Zanimivo je, da Primorsko poje tradicionalno povezujemo s starejšimi poslušalci. No, očitno so se tudi oni naučili klikniti na našo spletno stran.
> Ali tehnična oprema sledi novim smernicam?
“Tehnološko smo vrhunsko opremljeni, ena zadnjih pridobitev je ip sistem digitalnih kamer, ki jih uporabljamo za oddajo Radio Live - to nas je na novo postavilo na medijski zemljevid. Največja tehnična težava, na katero žal nimamo vpliva, je boj za frekvence ob meji. Italijanske radijske postaje ne spoštujejo pravil. Od novih izzivov nas čaka digitalni radio, ki bo še ena revolucija, a ne vemo, v katero smer bo Slovenija sploh šla.”
> Torej sedaj res oddajate v barvah, kot se glasi vaš slogan?
“Da, tudi dobesedno.”
> Kakšen pa bo slogan naslednjega pol desetletja?
“Korajžno naprej, če parafraziram geslo škofa Jurija Bizjaka. Čakajo nas težki časi. Z manjšimi resursi se bo treba znajti in vseeno pripraviti kakovosten program, kar nam še vedno uspeva.”
VESNA HUMAR
