Prve spomladanske setve
Februarja in marca so bili dnevi za opravila na vrtu zelo lepi in sončni. Vsi smo hiteli s pripravami za setev in sajenje. Vendar se kljub dokaj visokim dnevnim temperaturam tla niso hitro ogrevala.
Vse, kar smo zgodaj posadili ali posejali, nam zaradi hladnih tal bolj počasi kali. Naj spomnimo, da so bila tla, ko smo sadili krompir, bilo je 27. februarja, ogreta že na 8 stopinj Celzija. Predvčerajšnjim je bil 8. april in temperatura tal na globini pet centimetrov je bila na letališču Portorož komaj 5,2 stopinje Celzija. Kljub napovedim so bile nizke temperature z dežjem čez praznike precejšnje presenečenje.
Komaj čakamo, da bodo naše rastlinice pokukale na plano. A so previdne; na plano bodo prišle, ko bodo za to zreli pogoji. Ne smemo pa pozabiti, da čim dlje je neko seme v tleh, več je možnosti, da bo kaljivost slabša. V semenih je zaloga hranil le za določen čas in v tem času se mora razviti kalček, rastlina pa pokukati na plano. Če se seme izčrpa, je zelo veliko možnosti, da propade. V takšnem primeru seveda okrivimo prdajalca, češ da nam je prodal nekakovostno seme. V večini primerov to ne drži. Semenski material je deklariran, kar med drugim pomeni, da ima določen rok uporabe in da so kaljivost preverile kontrolne ustanove. Zato s setvami in sajenjem ni priporočljivo prehitevati.
Najbolj vitalno je leto dni staro seme. Edina izjema je motovilec, ki bolje kali iz dvoletnih semen. Zato semen ni priporočljivo kupovati na zalogo. Počakajmo, da bodo pogoji čim ugodnejši, s čimer bomo bliže uspehom.
Za vse, ki niste izkušeni vrtnarski mački, priporočamo spremljanje obvestil temperatur za določen kraj na spletni strani agencije za okolje http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi.
Bolj in manj občutljiva semena
Med običajnimi semeni so na nizke temperature najmanj občutljiva semena solate, rukole, motovilca (če se odločimo še za eno spomladansko setev), redkvice, špinače, kapusnic in radiča za rezanje. Pozneje pridejo na vrsto korenček in peteršilj, z drugimi vrtninami, denimo s plodovkami, pa je treba počakati vsaj do druge polovice aprila. Pri temperaturi tal 5 stopinj Celzija bo seme korenčka in peteršilja kalilo tudi do 40 dni. Kadar ima prst 20 stopinj Celzija pa bo vzklilo že peti dan.
Zato smo se odločili na našem vrtičku posaditi sadike peteršilja in zelene. Priporoča, da zemlja zanj doseže vsaj 10 stopinj Celzija, kolikor je imela pri nas, saj je Primorski vrtiček na povsem južni legi.
Korenček bo počakal na še nekoliko toplejše dni. Izkoristili smo lepo vreme in posejali solato berivko, tržaški radič, rdečo peso, blitvo, špinačo, rukolo in motovilec. Špinača, rukola in motovilec so resda zimske rastline, vendar jih za enkratno pobiranje lahko sejemo tudi zgodaj spomladi. Kasneje nam bodo ušle v cvet, rukola pa bo imela pri večjih temperaturah še večje težave z ušmi.
Kako posejati?
Poljubno zasnujemo gredico, ki naj bo široka do enega metra. Tla s pomočjo železnih grabljic zrahljamo. Debelejše kose zemlje zgrabimo na rob gredice, saj naj bo sejalna površina čim bolj ravna in gladka. Nato posejemo seme po celotni površini. Pazimo, da ne sejemo pregosto. Če tega nismo vešči, lahko kupimo semena na semenskem traku. Semenski trak položimo na sejalno površino, ki bo v rastni vegetaciji v tleh tudi hitro razpadel. Imeli pa bomo enakomerno razporejena semena in vrste bodo ravne. Če sejemo tudi rastline, ki jih bomo kasneje rezali v vrste, bodo bolj zračne, manj bo bolezni, bolj bodo odporne in močne.
Tako kot velja za druga opravila, tudi sejati ne smemo, ko je zemlja premokra. Ne sejemo tudi takrat, ko so napovedane plohe. Močne padavine zbijejo tla in kalčki se bodo kasneje težko prebili na površje. Sejanju se izogibamo tudi takrat, ko piha veter. Priporočljivo pa je, da so tla ob sejanju vlažna.
Semena pokrijemo z rahlo presejano zemljo. Seme naj bo pokrito na gredici ali traku z dva ali trikratnikom debeline semena. S hrbtiščem lopate nato potlačimo seme. Tako omogočimo boljšo oprijemljivost semena s prstjo ter odpravimo težave s preveliko zraka okoli semena. Za hitrejšo kaljivost priporočamo pokrivanje z agrikopreno. Po setvi z zalivalnikom gredice nežno zalijemo. Pri zalivanju moramo biti zelo previdni, saj nam premočni curki vode lahko odnesejo seme ali ga zabijejo v tla, pa še zemljo bomo imeli zelo zbito.
Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.
Težave pri posevkih
S pokrivanjem se obvarujemo tudi pred tem, da bi nam ptice odnašale seme. Priporočamo setev proti večeru, tako da je gredica vlažna tudi čez noč.
Pri posevkih, sejanih neposredno na stalno mesto, se pojavljajo pogoste težave zaradi:
> daljšega obdobja kaljenja (prezgodnja setev),
> gnitja rastlin (pregosto sajenje),
> slabe kaljivosti (seme je kalilo predolgo, porabilo je vse svoje hranilne rezerve)
> morebitnih okužb z boleznimi v tleh.
Gnitje rastlin lahko preprečimo tako, da zrasle posevke vseskozi redčimo. Tako bomo imeli bolj pogosto na razpolago dovolj sveže zelenjave.
Za prihodnje dni so vremenoslovci napovedali toplejše vreme. Komaj čakamo, da bo naš vrtiček ozelenel in si bomo postregli s prvo svežo solato.
Nasvet je pripravila: PATRICIJA PIRNAT
Primorski vrtiček
