Prvi dnevi na morju
Končno sva na morju! V četrtek ob desetih zjutraj sva naredila prve zavesljaje proti vzhodu. Seveda po tem, ko sva tri četrt ure izgubila pri policistih in carinikih.
Že dan prej, v sredo, sva vse spakirala. za prehrano imava s seboj veliko datljev, oreščkov, kitajskih rezancev, oljk, čokoladic, krekerjev in kikirikijevega masla. Tudi nekaj vrečk dehidrirane hrane imava, a naju večina te čaka na Malti. Skoraj nemogoče je pošiljati hrano v države izven EU, zato sva se odločila, da jo raje spotoma pobereva na Malti. Je pa to čisto običajna hrana, recimo že pripravljeni špageti, ki jim je odvzeta vsa voda.
Marin Medak, ki je že preveslal Atlantik, se je tokrat z Avstralcem Huwom Kingstonom odločil za novo dogodivščino, veslanje po Južnem Sredozemlju. Poj ju bo iz Hammameta v Tuniziji vodila prek Malte, Krete in Cipra do Alanye v Turčiji. Skupno bosta preveslala 2110 kilometrov. Marin Medak bo o vtisih s poti poročal vsak teden, njegov zapis pa bomo objavljali v Soboti.
Tudi rezervni deli za razsoljevalnik, s katerim bova pridobivala vodo, naju čakajo na Malti. Iz preprostega razloga, ker so Švicarji zavlačevali s pošiljanjem in sem bil, ko so končno zbrali vse dele, že na poti v Tunizijo. Zato sedaj pijeva vodo iz plastenka. Kar sicer ni ekološko, ampak drugega nama ni preostalo. Porabiva je približno osem litrov na dan, pojeva pa približno 7500 kilokalorij. To je veliko pitja in prehranjevanja!
Priti do Malte, preden zapiha vzhodnik
Iz Hammameta do Malte je 200 navtičnih milj ali 380 kilometrov. Jure nama je že v torek sporočil, da bo v četrtek nastalo vremensko okno, skozi katerega bova poskušala doseči Malto. Start je bil v redu, malo manj pa veter, ki je pihal neposredno proti nama. Veslati skoraj tono težko barko z dvema vesloma tudi v rahel veter ni ravno mačji kašelj. Prvo polovico dneva sva se pomikala povsem po polžje, s hitrostjo 1,1 kilometra na uro. Zdelo se nama je, kot da sva stala na mestu, kar sploh ni bilo daleč od resnice.
Na srečo se je rodila prekrasno noč, polna zvezd, veter se je polegel in imela sva bonaco.
Kljub temu, da sedaj napredujeva hitreje, imava pripravljen plan B. V torek opoldne ob namreč zapihal močan vzhodnik, v katerega ne bi mogla veslati. Vztrajal bo nekaj dni. Če bova videla, da nama pred to spremembo vremena ne bo uspelo doseči Malte, bova že prej poiskala pristan ob majhnem italijanskem otoku Linosi in tam počakala, da se vzhodni veter poleže.
Trinajst in šest žuljev
Začetne preglavice nama je povzročilo tudi učenje. Huw namreč še nikoli prej v življenju ni veslal na tak način. Sicer je zelo dober in vsestranski športnik, ampak pri veslanju sva naletela na nekoliko hecno težavo. Huw je po rodu iz Walesa iz Združenega kraljestva. Ljudje v njegovem okraju so znani po tem, da imajo telesa prilagojena za delo v rudnikih premoga in imajo izjemno kratke noge. Večino zavesljaja pa se opravi prav z nogami! Poleg tega pa se mora naučiti še krmilit barko z nogo, medtem, ko gleda na kompas. Precej spremenljivk za obvladovanje, a napredek je že viden.
Začudilo me je, da nihče od naju (še) ni dobil morske bolezni. Spomnim se Atlantika, ko smo že po nekaj urah vsi bruhali v morje. Za razliko od takrat pa imam sedaj roke polne žuljev. Trinajst sem jih naštel danes zjutraj. Takšnih lepih, velikih in vodnatih, ki že vsako malo opravilo, kot je recimo obuvanje športnih copatov ali tipkanje po tipkovnici računalnika, spremenijo v pekel. Huw jih ima samo šest. Takoj se je pokazalo kdo močneje vesla!
A žulji bodo minili, samo roke si morava utrditi. Utrujenost pa se bo verjetno zgolj nabirala. Spiva približno tri do štiri ure na dan, kar je občutno premalo za dvanajst ur veslanja. Nisva se še povsem navadila hitro in učinkovito zaspati.
Brez energije za pogovarjanje
Res sem vesel, da sem spet na morju. Od Atlantika so minila tri leta in v tem času sem bil v kajaku samo dvakrat, veslal nazaj z dvema vesloma, kot to počeneva sedaj, pa sploh nisem. Zavedava se, da so prvi dnevi najtežji in da se včasih zdi, kot da tako pa res ne bo šlo naprej, a vsako jutro posije sonce in dvigne moralo.
S Huwem se še spoznavava. Do sedaj sva se videla le dvakrat v Italiji in preživela dva tedna v Hammametu. Ampak sobivava zelo dobro. Za pogovarjanje nama še primanjkuje energije in sva zato večino časa vsak v svojem svetu. Kar mi za zdaj zelo ustreza.
MARIN MEDAK
