Rabac in Labin, mesti v vzhodni Istri
Vzhodni del hrvaške Istre je za razliko od njene zahodne obale bistveno manj atraktiven in dostopen. V Labinu, najbolj slikovitem starem mestu na tem območju, so v zadnjem desetletju na izviren način dvignili svojo prepoznavnost, ki izdatno koristi tudi znanemu letovišču Rabac.
VZHODNA ISTRA > Iz aristokratske Opatije se proti jugu polotoka izza vsakega od neštetih ovinkov prikaže zanimiv zaliv. Skozi desetletja se je ob najlepših plažah razvilo nekaj manjših turističnih biserov kot sta Lovran in Mošćeniška Draga. Zaradi hribovite obale je turizma in spremljevalnih dejavnosti precej manj kot na zahodni strani Istre.
Največje letovišče je v stoletju zraslo v Rabcu, ki so ga Rimljani imenovali kar labinsko pristanišče. Domačini se radi pohvalijo, da so že pred poldrugim stoletjem gostili gospodo visoke družbe in pomembnih položajev. Ta del Istre je na svojem popotovanju obiskal angleški pisatelj Francis Burton, leta 1907 pa si je mestece v zalivu ogledal avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Turizem je začel cveteti v času italijanske nadvlade, še pred tem, tik na prehodu v dvajseto stoletje, so odprli prvi hotel. V svojih skoraj dvajsetih hotelih in številnih zasebnih namestitvah ter v avtokampu, Rabac letno gosti približno 200.000 dopustnikov. Zaradi ugodne klime in raznovrstne ponudbe obiskovalce štejejo tudi v jesenskih in celo zimskih mesecih. “Letošnja poletna turistična sezona je bila nekoliko slabša od lanske. Padec pripisujemo predvsem neobičajno slabim vremenskih razmeram. Čeprav nas veliko gostov obišče tudi v zimskem času, smo predvsem poletna destinacija. Kulturne dejavnosti pa so namenjene obogatitvi naše ponudbe,” pojasnjuje direktorica turističnega centra v Labinu Radmila Paliska-Kos. Skozi vse leto beležijo kar 95 odstotkov tujih gostov.
Kolesarske poti in delfini
Ponudba poletnega dogajanja na promenadi je klasična, od stojnic, trgovinic, lokalov, organiziranih izletov do ribjih piknikov. Precej so se prijele manjše prodajalne s tipičnimi domačimi izdelki. Dodano vrednost predstavlja možnost plovbe v območje delfinov med celino in otokom Cresom.
Širše območje je vključeno v projekt istrskih kolesarskih poti. Označenih in opisanih je pet stez v dolžini od 33 do 52 kilometrov, ki so opredeljene kot srednje zahtevne oziroma zelo zahtevne. Ljubiteljem kolesarstva in pohodništva izziv predstavlja predvsem premagovanje številnih klančin, še posebej 3,5 kilometrskega vzpona iz Rabca v Labin. V to dejavnost so vključeni tudi ponudniki nastanitev, posebej prilagojenih kolesarjem. Ob primernih pomladnih in jesenskih temperaturah številne organizirane tekme beležijo dober obisk. Precej manj je povpraševanja za ostale istrske znamenitosti, za celodnevne izlete v Benetke, na Plitviška jezera ali v Postojnsko jamo, nekajurni obisk Pulja ali spoznavanje dela nekdanje železnice Parencane.
Istrske specialitete
Rabac se ponaša tudi s številnimi urejenimi peš potmi. Obrežne sprehajalne poti so opremljene s številnimi informacijskimi tablami, tu in tam je zaslediti umetniško stvaritev. Majhna cerkev sv. Andreja je iz 15. stoletja, tik ob njej pa je svoj pečat z oblikovanjem betonskih krogel na skalah, ki predstavljajo bisere, pustil akademski slikar in kipar Vasko Lipovac. Zasebne apartmajske nastanitve so razporejene po hribu, kot bi bile zložene druga na drugi. Pogled z morja spominja na razglednice slovitega brazilskega mesta Rio de Janeiro in tamkajšnje favele.
Turistično ponudbo krojijo predvsem mladi, ki se angažirajo na številnih področjih. V mestu dvakrat mesečno priredijo tržnico tradicionalnih istrskih kulinaričnih specialitet.
Nekdaj rimska utrdba, danes kulturno središče
Kot izrazito letoviško mestece je Rabac močno povezan z višje ležečim Labinom, ki danes šteje približno 10.000 prebivalcev. Nekdanja rimska utrdba Albona je bila zaradi svoje lege nekoč pomembno mesto. Visoko nad morjem starodavno obzidje ponuja lepe razglede, od Učke na severu do otokov Cresa in Lošinja na vzhodnem oziroma južnem delu. V času nekdanje skupne države so staremu mestnemu jedru nekaj sto metrov nižje na ravnicah dodali rudarska stanovanjska naselja.
Območje je namreč bogato s premogom, nedaleč stran je opuščeni rudnik Raša. Z arhitekturno ne preveč domiselnimi bloki je nastalo novo mesto, stari del pa še danes v sebi nosi sledi drugačnih časov.
Pred dvanajstimi leti so v njem prvič izpeljali umetniški festival Labin Art Republika, ki se je razvil v mednarodno kulturno leto.
“Festival smo si zamislili kot oživljanje starega mestnega jedra s kulturnimi prireditvami. Prirejamo gledališke predstave, koncerte, razstave. Dogajanje smo razvili do te mere, da imamo že več kot 50 prireditev z velikim številom sodelujočih umetnikov iz tujine,” pove koordinatorica projekta Loredana Ružić. Svoje mesto na odrih dobijo tako perspektivni mladi umetniki, ki jih predlagajo strokovnjaki, kot še neuveljavljeni izvajalci. Nekaj mest vedno ponudijo lokalnimi umetniškim skupinam. V času festivala se dvakrat na teden odprejo vrata kar trinajstih galerij, enkrat na teden pa je obiskovalcem na voljo nočni sprehod skozi staro mestno jedro, ki ga zaključijo z degustacijo avtohtonih istrskih jedi.
Opuščeni rudnik Raša
V neposredni bližini Labina je opuščeni premogovnik Raša, ki je deloval do leta 1966. Mestece je v času italijanske nadoblasti leta 1936 dal zgraditi tedanji režim, v njem pa je bilo praktično vse: šola, zdravstvene ustanove, kinodvorane, cerkev sv. Barbare z zvonikom v obliki rudarske svetilke, lično urejene hiše s centralnim ogrevanjem, celo bazen so imeli.
Pravo doživetje rudnika ponuja na ogled Narodni muzej v Labinu, kjer je predstavljen model rudnika in tamkajšnje življenje. Pred drugo svetovno vojno jev rudniku delalo 10.000 mož, po vojni še šest, sedem tisoč. Ocenjujejo, da je izkopanih kar 400 kilometrov rovov. Ogled je mogoč samo dvakrat na leto, vključen pa je v turistični program Istra Inspirit, z naslovom Rudarska republika, ali je tudi nebo pod zemljo: kako so živeli rudarji in kaj so jedli. “Sodi v serijo drugačnih tematskih dogodkov, ki predstavljajo Istro skozi tisočletja. Od Savudrije, Rovinja, Pulja, Pazina, Buzeta do Labina so po enajstih krajih organizirani zgodovinsko pomembni dogodki,” še pojasnijo v labinskem turističnem centru. Kot rudarji so tu svoje delo našli tudi številni Slovenci, potomci katerih so v letu 2006 ustanovili slovensko društvo v Labinu.
PETER MARAŽ