Refošk in malvazija na Baredih za 100. rojstni dan Livia Felluge
1. septembra 1914, ko je bila tudi na obzorju tukajšnjih krajev prva svetovna vojna, je bil v Izoli rojen Livio Felluga. V ponedeljek je častitljivo obletnico praznoval v družinskem krogu v Bračanu (Brazzano) na italijanski strani Brd, 20. septembra pa v Rožaški opatiji, v bližini katere je Felluga zasadil svoje prve vinograde, pripravljajo veliko slavje, na katerem bodo povezali enologijo in umetnost, znanost in arhitekturo.
Livio Felluga je prvorojenec, skupaj se je očetu Giovanniju in mami Lisi rodilo sedem otrok. Njihovi družini je več generacij kruh dajalo vino, malvazija in refošk z gričev nad Izolo, ki so ju prodajali tudi na cesarski Dunaj. In seveda v babičini gostilni v Izoli, ki je bila prav tam, kjer danes obratuje gostilnica Gušt, v Drevoredu 1. maja, nasproti Coppovega parka.
Trta za novo zgodbo v Istri
Kmalu po zlomu Avstro-Ogrskega cesarstva je ded napotil Livijevega očeta Giovannija v Gradež, da so razširili prodajno mrežo in vinski posel. Livio mu je večkrat pomagal in začel spoznavati svet vin. Kmalu je družina zapustila Izolo in šla za očetom. A vezi z Izolo so ostale, prav tako otroški spomini, ki jih prihaja Livio Felluga zadnja leta obujati v svoje rojstno mesto. Nazadnje je bil v Istri sredi poletja. Na Manziolijevem trgu, pred cerkvijo Marije Alietske, kjer je bil krščen, je s celotno družino, vsemi otroki in vnuki, popil kavo. Zatem so se odpravili na Barede, kraj Fellugovega zgodovinskega spomina, kjer je zasadil trto v novem vinogradu, ki ga urejajo na sedmih hektarjih najetih zemljišč. V njih bosta glavna seveda refošk in malvazija, ki bosta čez nekaj let v družini vin z znamenito etiketo s starim zemljevidom Furlanije poslana v svet.
Štirinajst let je bil star Felluga, ko je njegov oče otovoril kolo in ga poslal z vinom proti Vidmu: “Spoznaval sem Furlanijo in vedel, da sem se zaljubil.” Odkrival je kraje ob reki Idriji, v spominu so mu ostali Medana, Kozana, Šmartno … Poglabljal je svoje znanje o vinu in ugotovil, da se vino najprej naredi v vinogradu, šele nato v kleti.
Pot v pravo smer
Načrte z vinom je za veliko let pretrgala druga svetovna vojna, ki jo je Livio preživel v Libiji in kasneje v ujetništvu na Škotskem. Ko se je vrnil, so bili težki časi. Z gričev Vzhodno furlanskega gričevja na desni in briških gričev na levi strani reke Idrije, ki je v zgornjem toku tudi mejna reka med Slovenijo in Italijo, so se ljudje izseljevali bližje službam in mestom. Felluga je ubral nasprotno smer in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja kupil prve vinograde v Rožacu. “Griči so bili povsem zapuščeni,” se spominja. A čas mu je dal prav, pravi. Rožac danes velja za eno najboljših leg, nenazadnje je tam najstarejši vinograd v Furlaniji, v bližini opatije, ki ima skoraj tisoč letno zgodovino, pa je po eni od domnev tudi rojstni kraj rebule.
Znameniti zemljevid
Leta 1956 si je Livio Felluga domislil, da bo na svoje etikete natisnil del starega zemljevida Furlanije, ki ga je našel v neki starinarnici v Vidmu. Izbral je seveda del, ki prikazuje njihove kraje, da bo povsem jasno, od kod je vino, ki je v steklenici.
Livio Felluga je širil svoje vinograde, danes jih ima družinsko podjetje, v katerem imajo razdeljene vloge štirje otroci, Elda, Maurizio, Andrea in Filippo, približno 180 hektarjev, pridelajo pa več kot 800.000 steklenic vina, ki ga prodajajo v blizu 70 državah sveta. Svoje vinograde jim je v upravljanje zaupala tudi opatija v Rožacu, v bližini katere je tudi najbolj znan vinograd Fellugovih, Terre Alte. V njem je Livio Felluga že leta 1981 zasnoval zvrst jakota, belega pinota in sauvignona in jo poimenoval po vinogradu. Gre za referenčno zvrst, ki ji priznavajo pionirstvo v sodobni italijanski enologiji. “Moje veliko zadoščenje je vedenje, da mi je uspelo na moje otroke prenesti ljubezen do zemlje, tradicije in kakovosti,” poudarja Felluga.
Proslava v Rožacu
O njegovi osebnosti so se v teh dneh razpisali v vseh italijanskih časnikih. Priznavajo mu izjemno vlogo v sodobnem italijanskem vinarstvu, v Furlaniji pa poudarjajo pomen njegovega dela za uveljavitev regije kot ene najboljših dežel za bela vina na svetu. Za njegovo delovanje mu je Univerza v Vidmu leta 2009 na veliki svečanosti podelila naslov častnega doktorja enoloških znanosti, istega leta je dobil tudi priznanje Isola d'Istria Samoupravne italijanske narodne skupnosti v Izoli.
Prihodnjo soboto, bo pri Rožaški opatiji veliko slavje v čast 100-letnice velikanu italijanskega vinogradništva in vinarstva. Priredili bodo konferenco Umetnost in podjetništvo za zaščito podeželja, v vinogradih na Rožacu pa postavili simbolno instalacijo umetnikov svetovno znanih Yone Friedman in Jean-Baptista Decavela. Ob tej priložnosti bodo napolnili tudi omejeno serijo jubilejnih steklenic. Na etiketah bo, kako bi lahko bilo drugače, številka 100.
SAŠO DRAVINEC
