Resar ljubi modro barvo

Eden takih je trips ali resar (Thrips tabaci, Francinella occ.). Težave, ki jih povzroča, bi lahko opisali nekako takole: listi rastline so nepravilni, odsevajo drugačno barvo, plodovi (na primer paprika in bučke) niso gladki, oblika ploda je iznakažena, rožica na plodu je rjavkasta. Okus je steklen, nesočen. To so najpogostejši znaki poškodb od resarja.

A resar je tudi prenašalec virusov. In ko pride do virusne okužbe, so posledice še hujše. Okužene rastline so v celoti bolne, plodovi zakrneli, rastlina je vegaste rasti in skoraj ne raste. Kadar sumite na virusno okužbo, je najbolje, da domnevno okužene rastline odstranite iz vrta. Z njih ne bo pridelka in tudi pozdraviti jih ni mogoče. Na isto mesto lahko sadite novo sadiko iste kulture, ker se okužba ne prenaša preko tal. Letos je na vrtovih že kar nekaj takšnih primerov.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Najpogosteje napada cvetove in liste

Resar je majhna, do dveh milimetrov velika vitka žuželka z ozkimi resastimi krili. Njegovo telo je svetlo do temnorjave barve. Škodljivec kaže posebno dovzetnost do svetlomodre barve. Samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove, mlade liste in nežnejše dele stebel. Na površini lahko vidimo le manjši delež odloženih jajčec. Ko se iz njih izležejo ličinke, se premaknejo na užitna območja gostiteljske rastline in se začnejo hraniti. Pomen vrste je vezan na trajanje njenega razvojnega kroga, ki je najbolj odvisen od temperature okolja. Razvojni krog traja pri 15 stopinjah Celzija 48 dni, pri 20 stopinjah 22 dni, pri 25 stopinjah 15 dni in pri 30 stopinjah 12 dni. Cvetlični resar ima v rastlinjaku 11 do 15 generacij letno, samica pa odloži v povprečju od 20 do 40 jajčec.

Odrasli osebki in ličinke imajo kratek ustni aparat, s katerim strgajo po napadeni površini. Hranijo se z izsesavanjem vsebine celic povrhnjice. Poškodovane (prebodene) celice propadejo. Škodljivca lahko najdemo na vseh rastlinskih organih, najpogosteje na cvetovih in listih. Zgodnja navzočnost vrste na brstih vpliva na zvijanje mladih listov in deformacije plodov. Na napadenih cvetovih se pojavijo značilne, največkrat bele pege, na listih pa bledo rumena območja. Napadena mesta na starejših listih so bleščeče srebrne barve. Na območjih, ki so poškodovana zaradi napada vrste Frankliniella occidentalis Perg. najdemo značilne črne kupčke - njihove fekalije. Vrsta spada med pomembne prenašalce virusov.

Zatiranje resarja

Resarja običajno zatiramo s sredstvi, ki so registrirana v Sloveniji, obstajajo pa tudi bolj iznajdljivi načini.

> Da bi uspešno preprečili napad resarjev na rastlinah, jih je potrebno preventivno okrepiti. Poškropimo jih z izvlečkom njivske preslice ali koprive, tako rastline dobijo trše liste, ki so manj zanimivi za napad škodljivcev. Napad tripsov lahko preprečimo tudi z aromami, kot je denimo česnov izvleček.

> Uporabimo kalijevo kokosovo milo, s katerim škropimo rastline dvakrat tedensko. Učinek je odličen, karence ni.

> Resarji ljubijo modro barvo. Zato ga lahko zelo uspešno spremljamo in lovimo na modre lepljive plošče, ki jih enostavno razrežemo na 8 do 10 cm široke trakove in jih pritrdimo na kanelce ter namestimo med posevke.

> Okoli njiv ter vrtov puščajte naravni rob, ki ga visoko kosite le pred cvetenjem, da se vam trave in pleveli ne zasejejo na grede. To je življenjski prostor njegovih naravnih sovražnikov, ki vam bodo zelo hvaležno čistili škodljivca.

> Naravno odvračalo tripsov so citronska verbena, česen in bolhač. Liste teh rastlin namočimo in s pripravkom škropimo rastline.

> Pa še en recept za zelo učinkovito odganjalo: dvema glavama česna dodamo dva zdrobljena zelo pekoča feferona. To umešamo v malo vode in pustimo tako dolgo, da imamo občutek, da se topi. Precedimo. Nato dodamo do pet litrov vode in s tem škropimo rastline enkrat tedensko.

Resarji na čebuli in poru

Zaradi značilnosti in razvojnega kroga škodljivca in glede na suho, toplo vreme, ki pospešuje njegov razvoj, moramo pravočasno vedeti, kaj nas lahko preseneti. Čeprav čebule in pora trenutno še ne sadimo, je čas, da pripravimo dobro obrambo pred tem vedno bolj vsiljivim škodljivcem, ki povzroča vedno več preglavic tako resnim pridelovalcem kot tudi vrtičkarjem.

Tobakov resar (Thrips tabaci) je pomemben škodljivec čebule in pora, napada pa tudi kapusnice, fižol, plodovke ter mnoge okrasne in samonikle rastline. Poleg tobakovega resarja najdemo na čebuli tudi nekatere druge vrste (npr. cvetličnega resarja), vendar v manjšem obsegu. Škodljivci so še posebej nevarni v vročih in suhih letih, ko se lahko zelo namnožijo. Ob močnem napadu občutno zmanjšajo asimilacijsko površino rastlin, poškodovani listi se hitreje sušijo, kar vpliva na manjši pridelek. Pri poru je zaradi slabega videza listov slabša tudi kakovost.

Škoda je večja, če se resarji pojavijo v zgodnjih stopnjah razvoja rastlin. Čebula je najbolj občutljiva v času, ko se začne debeliti. Poškodbe, ki jih povzročajo resarji, so lahko tudi vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni, poleg tega so resarji prenašalci nekaterih nevarnih rastlinskih virusov.

Na prisotnost resarjev na rastlinah lahko sklepamo po značilnih srebrnkastih lisah na listih, ki so posledica sesanja sokov iz celic povrhnjice in mezenhima. Izsesane celice se napolnijo z zrakom in dobijo srebrnkast videz. Pri močnem napadu lahko srebrne lise prekrijejo večji del listne površine. Poškodbe povzročajo odrasle žuželke in ličinke.

Preventivni ukrepi

> Čebule in pora po možnosti ne sadimo oziroma sejemo na zemljišča, kjer je v preteklem letu raslo strno žito, ker odrasli resarji prezimijo tudi na žetvenih ostankih. Če to ni mogoče, je treba njivo pred sajenjem preorati. Izogibamo se reducirani obdelavi, ker je v takem primeru preživetje resarjev večje.

> Sadimo zdrav sadilni material. Pred sajenjem preverimo napadenost z resarji, saj obstaja možnost njihovega prenosa. Prinesene populacije so lahko odporne na insekticide.

> Skrbimo za zmerno gnojenje z dušikom, v več odmerkih. Rastline, ki so močno gnojene z dušikom, so bolj sočne in jih imajo žuželke raje.

> Razmnoževanje resarjev ovira namakanje rastlin z oroševanjem z vrha.

> Sajenje manj občutljivih sort je ena od možnosti, ki lahko pripomore k manjšanju težav zaradi resarjev, čeprav popolnoma odpornih sort na resarje ni. So le bolj in manj občutljive sorte. Manj privlačne za resarje naj bi bile sorte čebule, kjer listi rastejo bolj razprto, ter tiste s temnejšimi in bolj svetlečimi listi.

> Prekrivanje rastlin z dovolj gostimi protiinsektnimi mrežami je preventivni ukrep, ki pride v poštev pri pridelavi pora. Ukrep je uporaben zlasti pri pridelavi na ekološki način, kjer raba insekticidov ni dovoljena.

> Pri zmanjševanju populacije škodljivih resarjev imajo določeno vlogo tudi različni naravni sovražniki, kot so npr. polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, razni hrošči, tenčičarice, prenilske pršice, parazitoidi in pajki. Skrb za naravne sovražnike je zato pomemben dejavnik pri zmanjševanju številčnosti populacije tega škodljivca. Kmetje lahko skrbijo za ohranjanje naravnih sovražnikov tako, da ohranjajo habitate, kjer se ti lahko namnožijo (naravna vegetacija ob robovih njiv). Naravni sovražniki so zelo občutljivi na insekticide, zato naj bodo ti uporabljani ustrezno in takrat, ko je to res nujno.

Raba insekticidov

V letih, ko so ugodne razmere za razvoj in širjenje resarjev, je pri intenzivni pridelavi čebule in pora nujna raba insekticidov. Posebej nevarni so zgodnji napadi pri poru, ker znatno zmanjšajo količino in kakovost pridelka. Insekticide je potrebno uporabiti dovolj zgodaj, da preprečimo prerazmnožitev škodljivcev. Okvirni prag zatiranja za resarje v čebuli in poru znaša 50 odstotkov napadenih rastlin, kar ugotovimo s pregledom najmanj desetih rastlin na petih mestih. Priporočljiva je raba insekticidov v 2 do 3 terminih (menjamo aktivne snovi), ki si sledijo v razmakih od 5 do 7 dni, s čimer prekinemo razvojni krog žuželke. Insekticidi namreč delujejo samo na žuželke v stadiju odraslih osebkov in ličink prve ter druge stopnje, na jajčeca, pronimfe in nimfe pa ne delujejo, ker se žuželke v teh razvojnih stadijih ne hranijo in jih insekticidi ne dosežejo. Za dobro učinkovitost insekticidov mora biti nanos škropiva dober, da doseže tudi skrite dele rastlin (raba močil).

Za zatiranje resarjev je v Sloveniji trenutno registriranih več pripravkov. Seveda pa, kot je bilo že predhodno rečeno, obstaja dovolj preprostih načinov za odvračanje resarjev.

Želimo vam veliko nasmehov in dobre volje ob pobiranju prvih plodov bučk in kumaric.

Nasvet je pripravila: SLAVICA DEBELAK