Samuel Lucas: “Najboljše počitnice sem vedno preživel doma”
Pevec in vsestranski glasbenik Samuel Lucas na počitnice in potovanja gleda drugače kot večina ljudi. Medtem ko mnogi sanjajo o potovanjih v eksotične kraje, njemu že od nekdaj najljubšo pot pomeni vrnitev domov. Potovanja so bila zanj - vsaj v letih, ko si je kruh služil v tujini - vedno povezana z delom. In neskončno množico hotelskih sob, ki jih je večkrat delil tudi z nadležnimi sostanovalci.
> Kako (bo)ste preživeli letošnji dopust?
“Poletje zame pomeni delo, tega sem vajen že dolga leta. Veliko nastopam, zato si ne morem vzeti teden dni prostosti in s hčerkama oditi na počitnice. Tega mi je najbolj žal. Kljub temu smo pogosto skupaj. Ko sem prost, se zapeljem do Kopra in skupaj preživimo dan.”
> Uživate v glasbi?
“Čutim jo, predan sem ji. Na odru dam vse, kar imam. Želim, da so ljudje zadovoljni. Vso to vloženo energijo mi publika dvojno povrne.”
> Kje ste preživeli zadnji dopust?
“Lani v Tuniziji. Letos pa imam preveč dela. Sprejel sem veliko ponudb, zato mi zmanjkuje časa zase. Neke vrste počitnic so zame tudi četrtki in petki, ki jih preživim v Piranu. Zvečer nastopam, čez dan pa izklopim telefon in ne prebiram elektronske pošte. Nimam enakih obveznosti kot doma.”
> Vaš prvi počitniški spomin?
“Potovanja z očetovo stoenko po Jugoslaviji. Veliko kilometrov smo naredili. Mahnili smo jo prek Istre in Dalmacije do Črne gore ali pa do Sarajeva in Mostarja. Naši starši so si lahko privoščili več kot mi. Dvignili so plačo in šli. Danes tega ni več. Drugače živimo.”
> Vam je kakšen kraj v bivši Jugoslaviji ostal še posebej v spominu?
“V Skopju sem bil v vojski. To je mesto, polno kontrastov, velikih razlik med revnimi in bogatimi. Rad imam tudi Sarajevo in Dubrovnik.”
> Najboljše počitnice, ki ste jih preživeli doslej?
“Ne vem. Mislil sem, da bodo to počitnice v Tuniziji, pa se je obrnilo drugače. Soba v hotelu je bila umazana, hrana slaba. Nisem se dobro počutil. Tudi vsiljivih ljudi ne maram. Moje najboljše počitnice so bile vedno, ko sem se vrnil domov. Vsi so odhajali na Maldive ali v kakšne druge eksotične kraje, jaz pa sem šel domov na Škofije.”
> Vaš najljubši kraj v Sloveniji?
“Logarska dolina. Uživam v naravi.”
> S kom najraje potujete?
“Kot glasbenik sem veliko prepotoval, in takrat sem imel ob sebi najraje ljudi, ki so se znali vživeti v nomadsko življenje. Nekateri niso bili za to. Zaprli so se vase. Jaz pa imam rad ljudi, s katerimi se lahko odkrito pogovorim, in ki imajo radi družbo. Tako čas hitreje mine. Če si tiho, samo šteješ kilometre.”
> Ali raje poležavate na plaži, si ogledujete kulturne znamenitosti ali se predajate adrenalinskim užit kom?
“Najraje jem. Rad okušam hrano. Na Finskem in Švedskem mi ni bila preveč všeč. Okusi, začimbe so tam drugačni. V Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer sem začenjal svojo glasbeno pot, pa sem največkrat jedel klobase in krompirjevo solato. Za kaj drugega ni bilo denarja.”
> V katero restavracijo bi se vrnili?
“Sem preprost človek. Potrudim se, da mi je lepo, kjerkoli sem. Rad ima jedi na žaru, in če se že moram odločiti, bi se vrnil v Sarajevo na čevapčiče. Uživam v dobrem vzdušju, v toplih prostorih, oblečenih v les. Če je vse preveč sterilno, ne morem uživati v hrani.”
> Prva stvar, ki jo naredite, ko pridete v nov kraj?
“Najprej pogledam kopalnico v sobi, v kateri bom preživel nekaj dni. Rad imam čistočo. Če je kopalnica v redu, bo tudi drugje dobro.”
> Najboljši hotel, v katerem ste bivali?
“Ariadne v stockholmskem pristanišču. Stockholm je moje najljubše mesto. Ljudje tam so temperamentni kot mi in zelo kulturni. Znajo se obnašati. Mesto je urejeno, čisto. Pa standard imajo visok in cenijo glasbenike. V Stockholmu sem doživel same prijetne stvari. Ljudje so me sprejeli.”
> Ste tam tudi živeli?
“Ne. Neprestano sem bil na poti, nisem imel stalnega bivališča. Živel sem v hotelskih sobah, na potniških ladjah ... Kot potujoči cigan. Sprejel sem tako življenje, ampak zadnja leta mi je začelo presedati.”
> Hitro pripravite kovček?
“To pa ne! Pakiranje je bilo zame vedno mora. Nikoli nisem točno vedel, kaj vzeti s seboj. Velikokrat me je na cesti že čakal kombi, jaz pa še vedno nisem vsega pospravil v kovček. Vedno so mi govorili, saj si moški, ne potrebuješ toliko. Vendar na odru ne moreš biti vedno v isti srajci in hlačah.”
> Najslabša izkušnja na potovanjih?
“Mislite ščurke, miši in take stvari? Veliko jih je bilo. V tujino sem šel, ko sem imel 20 let. Spal sem vsepovsod, in včasih mi je bilo kar nerodno, da sem glasbenik. Organizatorji so nas vedno nastanili v čim cenejše sobe, in ko sem vstopil, včasih nisem vedel, kaj bom prej pohodil. Vzel sem spalno vrečo in šel spat v kombi.”
> Vaše naslednje potovanje?
“Oh, ta potovanja … Jutri grem v Ljubljano, potem pa na Bled. (smeh) Nimam načrtov, prvo daljše potovanje bo jeseni v Sarajevo, kjer bom nastopal in promoviral novo pesem. Morda pa bom le sestavil skupaj deset prostih dni in kam šel.”
> Kam daleč?
“Ne, daleč ne. Nekajkrat sem na letalih doživel slabe izkušnje. Lani, ko smo se vračali iz Tunizije, na primer.”
> Vas je treslo v zraku?
“To ni bilo tresenje, to je bil prosti pad! Nekaj sekund smo padali, obrnjeni s konico letala navzdol. Letalo, s katerim bi morali poleteti domov, se je pokvarilo, in po sedmih urah čakanja so pripeljali drugo, ki je bilo v popravilu, ampak očitno še ne do konca popravljeno. Tega si ne želim doživeti nikoli več. Dobil sem odpor do letenja.” ALJA TASI
