Sanacija stare hiše

Večina stavb, ki je bila zgrajena pred 20 do 30 leti, je energijsko gledano potratnih z letno porabo prek 150 kWh/m² uporabne površine. S celovito energijsko obnovo bi lahko zmanjšali povprečno porabo energije za približno 50 odstotkov.

Ker pa je celovita energetska prenova znaten finančni zalogaj, je ukrepe priporočeno izvesti postopoma. Najprej je potrebno narediti časovni, finančni in strokovni načrt vseh aktivnosti. Ko je to razčiščeno, po potrebi vključimo projektanta. Zaželeno je, da nam pripravi tudi popis del za zbiranje ponudb izvajalcev. Naslednja faza je valutiranje ponudb ter priprava pogodb z izbranimi izvajalci. Če so potrebna ustrezna soglasja, pristopimo k njihovemu zagotavljanju. Potrebna so seveda finančna sredstva, ki jih lahko pridobimo pri Ekološkem skladu RS. Mogoče je pridobiti tako nepovratna sredstva kakor tudi kredite za izvedbo investicije. Informacije o tem dobite na spletnem naslovu www.ekoslad.si.

Naenkrat ali postopoma?

Pred celovito energetsko prenovo stanovanjske hiše se moramo odločiti, kakšno energijsko hišo želimo: stavba mora biti obnovljena najmanj po merilih Pravilnika o učinkoviti rabi energije iz leta 2010 (PURES 2010), še boljše pa je, da jo obnovimo po pravilih nizkoenergijske, pasivne gradnje ali ničenergijske gradnje, ki bo obvezna do leta 2020.

Če bomo investicijo izvajali skupaj, vrstni red zaradi prihrankov ni zelo pomemben. Če pa dela izvajamo postopoma, mora biti vrstni red del premišljen, tako da najprej izvedemo, kar nam prinaša največje energijske in finančne koristi, upoštevajoč strokovno ustreznost redosleda ukrepov.

Na primer: izvedemo zamenjavo oken ter nato izvedemo toplotno izolacijo ovoja stavbe, čemur sledi zamenjava oziroma posodobitev ogrevalnega sistema. V tem primeru bo ogrevalni sistem dimenzioniran z manjšo močjo kot prej, saj smo dodatno toplotno izolirali objekt ter zamenjali okna in bodo s tem toplotne izgube manjše.

Pri neogrevani kleti je smotrno toplotno izolirati strop kleti proti pritličju. Prav tako je smotrno toplotno izolirati strop proti neogrevanemu podstrešju. Podobno velja za balkone, terase ... Vrstni red tu ni tako pomemben.

Več informacij o varčni porabi energije dobite na spletnem naslovu www.ensvet.si. Z brezplačnimi nasveti vam bodo postregli strokovnjaki v Energetskih svetovalnih pisarnah Ensvet v Izoli, Piranu, Postojni, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Tolminu. Vprašanja o varčni porabi energije pa strokovnjakom lahko zastavite tudi po elektronski pošti energija@primorske.si. Z veseljem vam bodo odgovorili.

Izbira ogrevalnega sistema

Med ekonomične ogrevalne sisteme štejemo toplotne črpalke vseh vrst, lesno biomaso (polena, peleti, sekanci), zemeljski plin s kondenzacijskim kotlom in, kjer je to mogoče, daljinsko ogrevanje iz toplarne. Izberemo tisti sistem, ki ima na lokaciji najboljše pogoje za vgradnjo z upoštevanjem različnih investicijskih in obratovalnih stroškov, finančne in druge možnosti, naravne danosti ... Dokončno se odločimo s strokovno pomočjo šele po zbranih ponudbah in temeljiti analizi.

Priprava sanitarne tople vode s pomočjo kotla je pretežno neekonomična, odvisno od ogrevalnega sistema. Priporočljiva je priprava tople sanitarne vode s pomočjo solarnih kolektorjev, toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode ali toplotne črpalke za ogrevanje in istočasno za pripravo tople sanitarne vode.

Preden se lotimo toplotne izolacije ovoja stavbe, je smotrno najprej zamenjati zastarela okna z energetsko učinkovitejšimi. Najpogosteje zastarela okna zamenjujejo z lesenimi ali PVC okvirji z dvojno zasteklitvijo, plinskim polnjenjem z žlahtnim plinom, z enim ali dvema nizkoenergijskima nanosoma ter toplotno prehodnostjo zasteklitve približno 1W/m²K. V nizkoenergijski in pasivnih hišah pa se vgrajujejo trislojna okna z dvema nizkoemisijskima nanosoma, z argonom med stekli in toplotno prehodnostjo približno 0,7W/m²K.

Prihranki so lahko zelo veliki

Toplotni ovoj stavbe mora izpolnjevati pogoje po PURES 2010, kar za fasado pomeni 0,28W/m²K ali manj, za izolacijo podstrešja 0,2W/m²K ali manj, za dvoslojno zasteklitev oken 1,3W/m²K ali manj (okvir in zasteklitev skupaj), za tla proti terenu pa 0,35W/m²K ali manj. Ker pa so v kratkem najavljene spremembe (beri poostritev kriterije toplotne prehodnosti - od nizkoenergijskih preko pasivnih do ničenergijskih standardov), predlagam, da že sedaj razmišljate o ostrejših standardih, saj bo to v korist uporabnikom z nižjimi računi za ogrevanje in hlajenje.

Zaradi odličnega tesnenja novih oken in vrat je prezračevalni sistem z rekuperacijo, posebno pri nizkoenergijskih zgradbah, nujen. Vgradnja te naprave nam zagotavlja izkoristek od 70 do 90 odstotkov, kar pomeni da se iz odpadnega zraka odvzame večji del energije ter se jo odda vstopnemu zraku. Mogoče je vgraditi tudi sistem prezračevanja brez rekuperacije, ki je cenejši in bistveno manj ekonomičen.

Energijski prihranki so od primera do primera različni, odvisni so od obstoječega energetskega stanja, izbora ogrevalnega sistema, načina priprave tople sanitarne vode, toplotne izolacije ovoja stavbe (odvisno za kateri energijski standard smo se odločili) ter sodobnega prezračevanja. Prihranki so največji pri zamenjavi ogrevalnega sistema (50 do 70 odstotkov), nato sledijo prihranki po izvedbi toplotne izolacije (30 do 40 odstotkov), posodobitvi prezračevanja z vračanjem toplote. Možni pa so tudi drugi prihranki na področjih učinkovite rabe električne energije, pri porabi vode ...

Glede na velik obseg del je investicija celovite energijske obnove hiše sorazmerno visoka in znaša po grobi oceni od 30.000 do 40.000 evrov ali več, odvisna pa je od več dejavnikov: stanje stavbe, kakovost opreme, kakovost izvajalcev ...

Če izračunamo toplotne prihranke (razlika med stroški za energijo po sanaciji in pred njo) in jih ovrednotimo in primerjamo z investicijskimi stroški, dobimo vračilno dobo investicije. Ta je sicer lahko zelo različna zaradi številnih mogočih razlik v cenah, izvedbah, kakovosti opreme, cene energentov, izkoristka naprav, toplotne izolacije stavbe in lokacijskih dejavnikov.

Kjer so bile razlike toplotnih izgub pred in po ukrepih ter posledično prihranki največji, investicijska vrednost pa nižja, je investicija najhitreje povrnjena. Če pri teh izračunih upoštevamo še morebitna nepovratna sredstva, bi lahko bila odplačilna doba precej krajša. Po splošni grobi oceni naj bi bile vračilne dobe za ves objekt manj kot deset let. Ker je v sedanji in možni bodoči vse hujši energetski ter okoljevarstveni krizi cena energije vse višja, bodo kazalci ekonomičnosti najverjetneje še ugodnejši.

MIRAN ZAJC