Še nekaj zelo vročih dni

Pravzaprav so temperature marsikje na Primorskem poskočile tudi precej višje, zato postaja vročina za marsikoga mestoma že neznosna. Najtopleje je po pričakovanjih zlasti ponekod na Goriškem, kjer se živo srebro vzpenja do okrog 35 stopinj Celzija, medtem ko beležimo nekoliko prijetnejše temperature (okrog 30 stopinj Celzija) le v krajih tik ob morju, ki jih čez dan morski veter uspeva nekoliko ohlajati.

V primerjavi s Španijo bo pri nas še “luksuzno”

Anticiklon, ki se je v začetku tedna zadrževal bolj zahodno od nas, se je nekoliko nagnil, zato bo vroč subtropski zrak zaobjel tudi naše območje. Še vedno pa bo dogajanje pri nas v primerjavi z, denimo, nekaterimi predeli Španije in Francije, kjer bo zrak še za okrog 10 stopinj Celzija toplejši in bodo dnevne temperature segale do okrog 45 stopinj Celzija, milo rečeno - luksuzno. Enako vroče kot pri nas pa bo v večjem delu Evrope, vključno z nekaterimi predeli Skandinavskega polotoka, kjer bodo namerili le kakšno stopinjo Celzija manj.

Pri nas večjih sprememb glede na sedanje temperature še nekaj dni ne pričakujemo. Živo srebro se bo v glavnem le za malenkost pomikalo za kakšno stopinjo navzgor (kar je verjetneje) ali navzdol (občasno ponekod). Vroče bo, najvišje dnevne temperature bodo lahko do okrog 35 ali 36 stopinj Celzija, toda obračunati bomo morali tudi z zelo stanovitnim ozračjem in posledično naraščajočo vlago ter s kakšno stopinjo več tudi ponoči. Zaradi večje soparnosti se bo povečal tudi toplotni indeks. Občutek vročine bo zato večji. Ko je več vlage, pot težje izhlapeva, zato je termoregulacija manj učinkovita.

Vsaj do srede visoke koncentracije ozona

Nekoliko presenečajo prekoračitve koncentracije ozona v zraku, zlasti če upoštevamo, da je za nami razmeroma hladno in tudi deževno obdobje, v katerem bi se bil moral zrak precej prečistiti. Ozon je sicer plin, ki v prizemnih slojih nastaja, ko zrak stagnira in beležimo visoke temperature ter močno sončno žarčenje, torej v najtoplejši poletni vročini in sopari, k njegovemu nastanku pa naj bi vsaj delno pripomogla tudi onesnaženost zraka. Gre za nevidni in nedišeči plin, ki vpliva zlasti na dihala in na zgornje dihalne poti, tako da draži sluznico. Najbolj občutljivi nanj so zlasti otroci in ostareli ter tisti, ki imajo težave z dihali ali s krvnim obtokom. Njegova koncentracija je največja v osrednjih, najtoplejših dnevnih urah, občutno manjša pa zjutraj in zvečer. Zato sredi dneva najbolj občutljivim strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje in fizično dejavnost na prostem. Kot kaže, bodo vsaj do srede ali četrtka, ko pričakujemo vremensko spremembo, koncentracije ozona precejšnje. S tem v zvezi je priporočljivo slediti dnevnim opozorilom meteorološkega urada ARSO ali deželne meteorološke opazovalnice FJK.

V drugi polovici tedna občutnejša sprememba

Kot rečeno, bo do postopne spremembe prišlo v drugi polovici prihodnjega tedna. Dotlej, torej še nekaj dni, bomo doživljali verjetno eno najtoplejših obdobij v tekočem letu, če že ne najtoplejše. Poleg visokih temperatur in sončnega vremena ter povečanega občutka vročine se bo bolj malo dogajalo. Anticiklon nam bo zagotavljal nepropusten ščit pred vremenskimi motnjami, možna bo le kratkotrajna vročinska popoldanska krajevna nestanovitnost. Ponekod, zlasti v goratih predelih, bo lahko nastala kakšna vročinska nevihta.

Sredi tedna, predvidoma od srede, se bo od severozahoda približevala alpskemu območju hladna višinska dolina, ki se bo nato v naslednjih dneh poglabljala. Vročina bo postopno začela popuščati. Kaže, da bo zlasti od četrtka od severovzhoda začel pritekati nekoliko manj vroč in bolj suh zrak. Povečala se bo nestanovitnost, vreme bo bolj spremenljivo, občasno bodo možne padavine, deloma plohe ali nevihte. Proti koncu tedna pa kaže že na bolj prijetne dnevne temperature, ki bodo po sedanjih izračunih lahko tudi do 8 ali 10 stopinj Celzija nižje od sedanjih. BRA