“Sem kot petelin, ki kikirika prezgodaj”
Čeprav je Marjan Poljšak najstarejši primorski župan - letos bo dopolnil 65 let -, prekipeva od življenjske energije. Tudi kot sogovornik je izjemno energičen. Tako zelo, da pri njem komaj prideš do besede. Ko sva se dogovarjala za intervju, ni bil prav nič navdušen, da bi se dobila šele sredi dneva.
“Veste, sem bolj jutranji človek. Pridite najkasneje ob desetih, ker potem bom skočil malo ven, na zrak, da izkoristim lepo vreme, ki je napovedano,” je hitel pojasnjevati prvi mož Ajdovščine, ki mu je na zadnjih lokalnih volitvah uspelo malodane nemogoče: zmagal je kljub temu, da so tako “levi” kot “desni” združili moči proti njemu.
Dobili smo se na zadnji torek v lanskem letu. Vreme je bilo resda kot nalašč za krajši sprehod v naravo, a delo ima pač prednost. Tudi za župana Poljšaka, člana Narodne stranke dela. Da je zelo dinamičen človek in slikovit sogovornik, sva s fotografom že vedela. A naju je kljub temu uspel presenetiti ... Najprej sva bila deležna pojasnila o izvoru njegovega priimka, tako tipičnega za Vipavsko gričevje. Poljšàk in ne Póljšak, naju je podučil. In razkril, da je “duhovno gledano, produkt zgodovine našega prebivalstva”.
“Prepričan sem, da imam v genih zapisan refleks za obrambo plemena in naroda. Če opazujete moške, boste ugotovili, da eni so za vojsko, drugi pa niso. Slednjim ne smete zameriti, ker tega pač nimajo v sebi. Jaz pa sem bojevnik. To seveda ne pomeni, da sem absolutno hraber. A človek mora verjeti v lastne duhovne moči. V življenju sem jih resda že skupil zaradi naivnosti. A zakaj sem bil naiven? Ker imam notranjo energijo. In človek, ki ima notranjo energijo, se čuti močnejšega. In jaz sem močan. Ljudje naj poslušajo svojo notranjo energijo in naj jo razvijajo. Naj ne zapravljajo časa z lenarjenjem. Veste, k počitku ležem takrat, ko sem utrujen. In takoj zaspim.”
Besede so kar vrele iz njega. Naposled nama je le dal iztočnico: “No, vi kar vprašajte, kar ustrelite, jaz sem navajen na bitko. Če je ni, jo pa naredim!” se je zasmejal.
> No, prav. Kako boste izkoristili popoldan? Za nakupovanje?
“Ma kakšno nakupovanje! Jaz sem skromen človek. Nakupovanje me ne osrečuje. Kupim samo tisto, kar je nujno. Sicer pa sem računal na to, da bi dan izkoristil za delo na vrtu, a bojim se, da mi zaradi pomanjkanja časa to ne bo uspelo.”
> Niste torej kot večina Slovencev, ki pred prazniki oblegajo nakupovalne centre?
“Lepo vas prosim, kakšni nakupovalni centri! Draga gospa, nisem jaz te sorte. In tudi ljudje bi lahko bili drugačni. Kdor ima težave, tako fizične kot duhovne, naj uvidi, kaj dela narobe, in naj ne išče tolažbe v nakupovalnih centrih.”
> Vas ob koncu leta obišče Božiček ali Dedek Mraz?
“Joj, ne mi niti govoriti o Božičku! Jaz sem odločno za Dedka Mraza, saj sem proslovanski. Jaz sem provzhoden! Kar pa ne pomeni, da ne razumem Zahoda. Sem pa proti anglo-ameriškemu imperializmu. Sem za svobodo narodov. Zdaj, po aferi WikiLeaks, mi ljudje bolj verjamejo; vidijo, da sem imel v marsičem prav.”
“Prepričan sem, da imam v genih zapisano nagnjenost za obrambo plemena in naroda.”
> Mislite na svoja opozorila glede amerikanizacije? Tudi v govoru ob dnevu samostojnosti ste poudarili, da ameriški kapital vse bolj nadzoruje Evropo ...
“Ja, sedanja EU je v resnici zveza po meri ameriškega kapitala, zato ameriška potrošniška kultura vse bolj kontrolira Evropo. Ljudje morajo duhovno razumeti, da nas želi Zahod s tem, ko nam vsiljuje tekmovalnost, spraviti v egoizem. No, malo tekmovalnosti mora biti, a vendar ne smemo pozabiti na solidarnost. Pa še nekaj vam povem: nekoč sem bil Jelinčičev poslanec in sem tako kot mnogi drugi nasedel, da so južnoslovanski priseljenci največji problem slovenske samostojnosti. To je bila velika manipulacija! Jelinčičeva vloga je bila namreč preprečiti možnost pojava in razvoja narodne politike.”
> Kako to mislite?
“Glejte, zame je Jelinčič, politično gledano, razbijač narodne politike. Sčasoma so tudi borci za vrednote NOB spoznali, da je Jelinčič na drugi strani - na strani anglo-ameriškega kapitalizma. Zavedam se, da moraš vedno iskati zaveznike. A za razliko od Jelinčiča se jaz raje naslanjam na Slovane. Čeprav si želim, da bi bil Vzhod boljši. Mnogi mi rečejo, da je v Rusiji še večja mafija kot v Ameriki. A dejstvo je, da je mafija del kapitalističnega sistema. To, da se ne rešujejo sodne zadeve, je del sistema. In kapitalistični sitem potrebuje neurejene zadeve, ker tako laže preživi. In laže manipulira. V zadnjih dneh sem slišal kar nekaj očitkov na račun Borisa Pahorja, ki je izjavil, da je za slovensko narodno zavest v Istri narobe, da so v Piranu izvolili temnopoltega župana. Nekateri se zgražajo, da je Pahor ksenofob! Ma kakšen ksenofob?! Pravi narodnjak ni ksenofob! Ne more biti! To je manipulacija! In mediji, ki so v lasti zahodnih kapitalistov, imajo to moč, da manipulirajo.”
“Ko sem bil star 18 let, sem si rekel: 'Poslušaj, ti, kaj boš šel študirat? Politiko? Pravo? Raje ne, saj boš nenehno v zaporu. Pojdi raje študirat kemijo, boš samo malo zaprt!' In tako je tudi bilo!”
> Vaša ponovna izvolitev je mnoge presenetila. Zmagali ste kljub temu, da je uspelo vašemu protikandidatu Borisu Ježu v drugem krogu združiti politične sile levega in desnega bloka ...
“Pa ne vseh! Veste, da so zame glasovali tako volilci levih kot desnih strank? Volili so me torej kritični ljudje z levice, z desnice in s sredine. Moja parola je bila, naj zmaga ljudstvo, ne stranke.”
> Zakaj, menite, so vam Ajdovci še v četrto zaupali svoj glas?
“Verjetno zato, ker sem pošten, ker dobro delam in ker pričakujejo še naprej uspešen razvoj občine, in sicer s tem, da gradimo obrtne cone in podpiramo razvoj visoke tehnologije.”
“No, če bi po plaži nosil nahrbtnik, težak kakšnih 20 kilogramov, bi morda še razmislil o takšnem dopustu.”
> Kakšni ste po značaju?
“Hja, gotovo sem malo kolerik, melanholik mislim da nisem, sem pa tudi malo flegmatik, ker pač moram biti. Če želiš uspeti, moraš biti bojevnik, če želiš biti bojevnik, moraš stvari preseči in moraš biti tudi 'flegma'. V bistvu sem kombinacija razumsko-čustvenega bojevnika.”
> Kaj pravite na očitke vaših političnih nasprotnikov, da ne združujete, ampak razdvajate ljudi?
“Jaz jih ne razdvajam. Oni jih veliko bolj! Ne nazadnje so prav na tem razdvajanju gradili svojo kampanjo.”
> Po izobrazbi ste diplomirani inženir kemijske tehnologije. Kaj vas je potegnilo v politiko?
“Veste, že pred vstopom v politiko sem bil zelo političen. V svojem karakterju imam tudi občutek za tehniko - že kot mlad fant sem inštruiral matematiko, fiziko in kemijo -, a vendarle prevladuje nagnjenost k družbeni angažiranosti ... Ko sem bil star 18 let, sem si rekel: 'Poslušaj, ti, kaj boš šel študirat? Politiko? Pravo? Mah, raje ne, saj boš nenehno v zaporu. Pojdi raje študirat kemijo, boš samo malo zaprt!' In tako je tudi bilo! (smeh) A ne zato, ker bi bil proti takratnemu režimu, proti socializmu. Veste, jaz sem bil vedno zelo družbenokritičen. No, zdaj, ko sem star, delam kompromise, saj se zavedam, da se nima smisla kregati. Mlad človek pa se ponavadi pusti sprovocirati in ga tako laže izkoristijo. Izkušnje pač naredijo svoje, in zdaj vem, da je treba v življenju počasi naprej, korak za korakom.”
“Najbrž sem edini slovenski župan, ki si sam kuha.”
> Ko smo že pri korakih ... Radi hodite, kajne? Zlasti po hribih ...
“Ojoj, to pa res! In še vedno imam strašno kondicijo, čeprav bom letos dopolnil 65 let.”
> Pa veste, da ste najstarejši primorski župan?
“Ja, bog pomagaj! Kondicije mi kljub temu ne manjka! (smeh) Lani poleti sva šla s partnerko na pet dvatisočakov. Nato pa sem šel sam še na Triglav, v enem dnevu gor in dol. Za marsikoga ni to nič posebnega, pri mojih letih pa sem lahko prav ponosen na ta dosežek.”
> Kako visoko ste doslej že splezali?
“Najvišje sem bil na Triglavu. In vam povem, da je to prav dovolj, saj si običajno oprtam dva nahrbtnika. Svojega in partnerkinega. In sedaj si predstavljate, da v poletni vročini lezete na Rombon. Veste, koliko vode morate nesti s sabo? Dvakrat po štiri steklenice. To je 12 kilogramov - samo pijače - na hrbtu. S sabo je treba vzeti še hrano, pa oblačila, pa še kakšno nepotrebno neumnost ... (smeh) Vsako nedeljo nosim nahrbtnik na hrbtu!”
> Zakaj tako radi lezete v hribe?
“Zato, ker je to zelo podobno življenju. Tudi v življenju se mora človek 'matrati', da pride do cilja. In ko prilezeš na vrh, si zadovoljen. Ne samo zato, ker si osvojil cilj, ampak tudi zato, ker se med naporom izločajo endrofini, hormoni sreče. Joj, ko sem začel hoditi v hribe, še nisem vedel za to.” (smeh)
> Predvidevam, da poležavanje na plaži za vas ne pride v poštev?
“Kje pa! To pa res ni zame! No, če bi po plaži nosil nahrbtnik, težak kakšnih 20 kilogramov, bi morda še razmislil o takšnem dopustu.” (smeh)
> Poznajo vas tudi po odličnem malinovcu. Tisti, ki so ga že poskusili, pravijo, da je to najboljši malinov sok na svetu. Koliko ga skuhate?
“Letos je bilo bolj malo malin, tako da sem ga skuhal samo 27 litrov. Sicer pa ga povprečno skuham okoli 100 do 120 litrov, sem pa skuhal tudi že 200. Saj ni problem skuhati sok. Problem je v tem, da moraš nabrati toliko malin! Veste, koliko jih nabereš v enem dnevu? Če je super letina, jih domov prineseš toliko, da iz njih skuhaš kakšnih 12 litrov malinovca. Običajno je dnevni izkupiček osem litrov. Največkrat grem maline nabirat kar sam, saj težko dobim še kakšnega podobnega norca.” (smeh)
> Menda vam morajo prijatelji, ki jim podarite sok, prazno steklenico vrniti?
“A seveda! Pa ja ne bom vsakokrat znova kupoval novih steklenic!”
> Jaz pa sem mislila, da se za tem skriva vaša okoljska ozaveščenost ...
“Saj sem okoljsko ozaveščen! Izvajam ločeno zbiranje odpadkov. Pa saj ni težko biti bojevnik, pomagati drugim, se potruditi kjerkoli, pa naj bo pri ločenem zbiranju odpadkov ali pri telesni ljubezni ... Prav povsod se splača potruditi: splača se biti dober, splača se biti delaven, se boriti. Tudi na plesišču!”
“Slovenci bi se morali tako namnožiti, da bi nas bilo vsaj štiri milijone.”
> Radi plešete?
“Ne samo, da rad plešem. Pri plesu imam grozovito energijo! A samo trikrat plešem z vsako žensko. Več mi ne uspe, ker je plesalk preveč. Na tistih prireditvah, kjer lahko to storim, namreč zahtevam, da raje kot da bi samo posedali in se pogovarjali, pojemo in plešemo. Petje je tudi poraba energije.”
> Katere pesmi najraje zapojete?
“Vse, od partizanskih do narodnih.”
> Na katero glasbo pa se najraje zavrtite?
“Kot narodnjak imam najraje polko in valček, priznam pa, da plešem tudi rokenrol. Ter seveda vse ostale plese.”
> Čakajte, čakajte, želite reči, da plešete tudi na tuje pesmi? Pa saj ste vendar tako proti njim!
“Slovenci imamo dovolj svojih pesmi, zato nam ni treba peti angleških. Ali ameriških! Saj nimajo nobenega sočutja v sebi, nobene želje po svobodi. Le željo po dobičku! Pri plesu pa ... Kaj bom plesal samo polko in valček?! Katera ženska pa bo zdržala toliko? Nimajo vse toliko kondicije kot jaz. Si je treba tudi malo oddahniti ...” (smeh)
> A vendar! Pred časom ste z zahtevo, da na proslavah v občini ne smejo prepevati angleških in ameriških pesmi, precej razburili javnost ...
“Hvala bogu, da sem razburil javnost! Leto kasneje so se dvignili slovenski pevci zabavne glasbe in zahtevali, da so njihove pesmi pogosteje predvajane po radijskih valovih. Prav imajo! Treba je poudarjati slovenstvo in razvijati vrednote, ki pomagajo pri ohranitvi slovenskega jezika. Vidite, jaz sem kot petelin, ki kikirika prezgodaj. No, zaenkrat mi glave še niso odrezali. (smeh) Vsake toliko sicer doživim kakšne pritiske, tudi grožnje, a se ne pustim sprovocirati. To, da sem proti amerikanizaciji in proti izdelkom anglo-ameriške kapitalistične kulture, gre marsikomu v nos. Glejte, od vedno sem bil za samostojno Slovenijo. Osamosvojili so nas vpliva Srbov, ki je bil majhen, in smo prišli pod velik vpliv Američanov. In zdaj smo tu, kjer smo. Slovenci bi se morali tako namnožiti, da bi nas bilo vsaj štiri milijone. Ko namreč tako napolniš svojo pokrajino, ni več prostora za tujce. Pa še nekaj se mi zdi sila pomembno: mlade bi morali vzgajati v delovnem duhu. Naj vidijo, kaj je delo! Kaj je sekira, kaj je lopata, kaj je kramp!”
> Je delo za vas velika vrednota?
“Seveda! Delo je pomembnejše od kapitala. Kdor misli, da je kapital pomembnejši, živi slabše življenje, kot ga živim jaz. Zame je delo na prvem mestu!”
> Ste deloholik?
“Seveda sem deloholik. Zasvojenec! Pa ne le z delom. Zasvojen sem tudi z nabiranjem malin. Veste, s kakšnim užitkom se valjam po grmičevju ...” (smeh)
> Tudi na vrtu nadvse uživate. Menda je vaš vrt tako “založen”, da bi vam ga zavidala vsaka prava gospodinja?
“Letos sem zaradi volilne kampanje bolj malo posadil in posejal, tako da je prav grozno ... No, januarja bom sejal solato in radič. Veste, zelo uživam, če rijem po zemlji. In da sam pridelam zelenjavo. Vam povem skrivnost: moja najboljša sladkarija je skleda tržaškega solatnika s česnom, fižolom ali krompirjem. To je zame slaščica! Tistih pravih ne jem. No, sem pa tja že pojem kakšno, da mi ljudje ne zamerijo, sicer pa ...”
> Prisegate na zdrav način prehranjevanja?
“Absolutno! Želim dočakati visoko starost s 'čistimi' možgani. In želim si, da bi bil vsaj še 15 let v bitki. V vseh bitkah! (smeh) Veste, kljub letom še vedno živim skoraj tako kot nekoč. V vseh pogledih! In da me ne boste razumeli narobe. Jaz se ne hvalim s svojo močjo. In tudi ne želim pametovati ljudem. Želim jim samo povedati, da je pametno živeti zdravo. In k zdravju pripomore tudi telesna ljubezen. To poudarjam tudi v vseh nagovorih svojim občanom. Ljubezen brez truda me ne zanima!”
> Kako se začne vaš dan?
“Vstanem ob 5. uri zjutraj. A vam najprej povem, kako se konča. Zvečer najmanj pol ure posvetim negi zob. V mladosti sem jih preveč zanemaril, zato skušam zdaj to nadoknaditi. Deset minut čiščenja z električno vodno ščetko, deset z interdentalno ščetko, nato uporabim še malo sode bikarbone, da pobijem bakterije ... Zjutraj, ko vstanem, pa si najprej skuham liter in pol bezgovega čaja - bezeg sam nabiram, se razume! -, v katerega iztisnem eno limono. Od 1. novembra do 1. aprila na tešče pijem čaj, potem pa malinovec. Pol litra čaja spijem takoj, ostalo pa si dam v termovko in nesem v službo. Za zajtrk spijem še pol litra mleka ter pojem rezino kruha z medom in maslom. Kasneje spijem še kavo. Črno, brez mleka. Opoldne jem po možnosti samo beljakovine in zelenjavo. Meso zrežem na koščke, dodam čebulo - svojo čebulo z vrta, pa zelenjavo, tudi z vrta, vse skupaj popražim ...”
>Si sami kuhate?
“Seveda! Najbrž sem edini slovenski župan, ki si sam kuha. Živim sam, imam dva odrasla otroka, ki živita po svoje. Za večerjo si pripravim ogljikove hidrate in zelenjavo. Lahko jem tudi vsak dan isto. Jem namreč zato, ker sem lačen. Če zdravo živiš in če delaš, si lačen! In če si lačen, nisi izbirčen.”
> Kateri je vaš največji dosežek v iztekajočem se letu?
“Na osebnem področju je bil največji dogodek zagotovo rojstvo vnukinje Metke, ki nas je razveselila avgusta. Največji dosežek pa je seveda to, da sem bil ponovno izvoljen za župana. Največji uspeh za občino pa je zametek razvojnega centra, ki bo v Ajdovščino pripeljal visoko tehnologijo. Upam, da nam bo uspelo na razpisu pridobiti sredstva za ta projekt, ki bo omogočal zgodovinski razvoj za občino. In po ajdovskem zgledu naj dela tudi država. Naj neha že enkrat prodajati meglo!”
> S kakšnimi osebnimi željami vstopate v novo leto?
“Kaj si želim? Hja, da bom zdrav. Kaj še ... Svojim otrokom želim vse dobro. To pomeni, da jim želim, da bodo zdravi. Ker če bodo zdravi, bodo lahko delali. In če bodo delali, bodo imeli rezultate. In potem bodo zadovoljni. In kdor je zadovoljen, je srečen!” PETRA VIDRIH
