Simfonija na krožniku
Foto: Gorazd Šinik

Simfonija na krožniku

Sobota

Čez deset dni bo slovenska kuharska reprezentanca že na poti v Luksemburg, kjer bo branila barve ali bolje rečeno okuse naše države na prestižnem Svetovnem kulinaričnem tekmovanju. V šestčlanski ekipi primorsko regijo zastopa Marino Furlan. Še zadnjič pred odhodom so se s tekmovalnim menijem predstavili v restavraciji Kraljestvo pršuta v Kobjeglavi.

“Piko na i bomo dali še v Luksemburgu,” se posmeje Grega Rozman, eden od članov reprezentance, in doda: “Mislim, da bo tam prisotne malo pozitivne treme, ki bo dobro vplivala na naš krožnik.”

Nasmejano ekipo sestavlja poleg Rozmana, ki je vodja kuhinje hotela Golf na Bledu, še vodja ekipe Janez Dolšak, vodja kuhinje v Grand Hotelu Union, in člani: Alma Rekič (vodja slaščičarske delavnice v družbi Sava Turizem d.d. Sava hoteli Bled), Simon Bertoncelj (vodja kuharske ekipe Grand hotela Toplice Bled), Davor Družinec (kuhar v protokolarni kuhinji JGZ Brdo na Gradu Brdo pri Kranju) in Marino Furlan (vodja kuhinje v Hitovem hotelu Park v Novi Gorici).

Slednji, najmlajši član ekipe, prihaja prav iz Kobjeglave. “Pred domačimi gosti je vedno prisotno nekoliko več treme, vendar sem zadovoljen, da so gostje dobili, kar so pričakovali in morda še malce več,” je po koncu povedal Marino Furlan. Zadovoljen, da so se povabilu odzvali, je bil tudi vodja restavracije Simo Komel: “Čast mi je, da smo danes gostili takšno ekipo v naši kuhinji.”

Dve leti do popolne jedi

V tri hode, toplo predjed, glavno jed in sladico, je bilo vloženega veliko več dela kot si laičen preizkuševalec sploh lahko predstavlja. Kovanje idej, izpopolnjevanje detajlov in iskanje prave mešanice okusov je trajalo dve leti. “Najprej je ideja, ki nastane v glavi. Nato jo zapišemo. Potem sledi kuhanje in preizkušanje. Šele po petem preizkusu povabimo nekoga od zunanjih ljudi,” opiše proces Dolšak.

Temu sledijo nova razmišljanja o okusu, postavitvi posameznih elementov na krožnik in usklajevanje celostne podobe. Ekipa vseskozi vztrajno vadi, trenira, saj mora delovati kot dobro naoljen stroj. Čas in usklajenost sta na tekmovanju ključnega pomena.

Najtežje pa kuharje in kuharico seveda še čaka v prihodnjih dneh. Na Svetovnem kulinaričnem tekmovanju je ritem zelo naporen. Najprej fizično, saj tekmovanje pomeni tudi dva ali tri dni brez spanja. Gostje v Kobjeglavi so tako okušali le delček vsega, s čimer se bodo morali kuharji izkazati.

Na samem tekmovanju bo treba z jedmi napolniti šestnajst kvadratnih metrov veliko mizo. “Plošča za osem oseb, šestkrat po šest različnih pralinejev, šest različnih finger foodov, dve hladni in dve topli predjedi, meni s tremi hodi, meni s petimi hodi, štiri vrste različnih sladic, torta, skulptura iz čokolade in sladkorja, vegetarijanski meni,” našteva Dolšak. V Kobjeglavi vseh teh specialitet gostje seveda niso preizkušali, so pa jedi spremljala vina iz Vinske kleti Colja, ki jih je predstavil mladi kraški vinar Matej Colja.

Pod drobnogledom v stekleni kuhinji

Pozabite na nasvete novodobnih kuharskih gurujev, da je kuhar lahko vsak. Mesto v slovenski kuharski reprezentanci je težko osvojiti. Kot odskočna deska vanjo služijo domača tekmovanja. Reprezentanco tako sestavljajo že izoblikovani kuharji, od katerih ima vsak svojo smer. “Te smeri je treba združiti v simfonijo na krožniku,” še pojasni Dolšak.

Udeležba na tako prestižnih tekmovanjih slovenskim kuharjem prinese v prvi vrsti veliko izkušenj, hkrati pa so dobra priložnost, da spoznajo konkurenco in osebnostno zrastejo, razmišlja vodja ekipe: “Nenazadnje gre tudi za priznanje. V Sloveniji udeležba sicer ne pomeni veliko, v tujini pa je to dokaz, da si dober.”

Šestčlanska ekipa bo v Luksemburgu kuhala v posebni, s steklom zamejeni kuhinji, kar bo za tekmovalce predstavljalo še dodaten pritisk. V kuhinji je neprestano prisotnih več ocenjevalcev, ki spremljajo vsak njihov gib.

Pričakovanja so visoka, vendar realna. Konkurenca je pač neizprosna. Slovenska ekipa bo skupaj s pomočniki skupaj štela enajst članov, ekipe ZDA, Avstralije ali Singapurja pa imajo po štirideset članov. Slovenska ekipa se v Luksemburg odpravlja s tremi kombiji, nekatere druge reprezentance s seboj pripeljejo cele tovornjake.

“Tekmovanje je kot nogometna tekma, nikoli ne moreš napovedati rezultata. V kuhinji se lahko hitro kaj zalomi,” se posmeje Srečko Koklič, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, ki napoveduje dve srebrni medalji. O pomenu udeležbe slovenskih predstavnikov na tekmovanjih svetovnega merila pa je povedal: “Udeležba in dobra uvrstitev sta dokaz, da Slovenci dobro jemo in da vemo, kaj je vrhunska kulinarika. Da smo del te zgodbe obenem pomeni, da sledimo svetovnim trendom.”

PETRA MEZINEC