Sladkor in fižol

Po vojni in menda še v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil denar redkost, je moja mama morala dati pet kilogramov fižola za pol kilograma belega kristalnega sladkorja. Menjalno razmerje v tej blagovni menjavi je bilo torej 10:1, kar na nek način odseva tudi vrednotenje in pomen, ki ga je imelo blago oziroma živilo na trgu ter njegovo dostopnost. Sladkorja je bilo malo, rjav trsni je bil predaleč in še veliko dražji. Fižol pa je zrasel na vrtu in njivi. Le obrati ga je bilo treba.

Tedaj je celo dohtar svetoval mami, naj nam da žličko ali kocko sladkorja, da se malce okrepimo.

Na sladkor se navadimo

Pa se je kmalu obrnilo. Zgradili so sladkorne tovarne, na njivah pa so množično spodbujali sajenje sladkorne pese. Beli kristalni sladkor je postal zlahka dosegljiv vsakomur. Pocenil se je do te mere, da ga živilska industrija množično uporablja za izboljševanje okusov. Skoraj ni industrijskega živila ali pijače, ki ne bi vsebovalo sladkorja.

Past sladkorja v živilih je tudi v tem, da se nanj navadimo in sčasoma zaznamo le, če njegovo količino povečamo. In niti ne zavemo se, koliko sladkorja na dan na tak način, skritega v živilih in pijačah, vnesemo v telo. To je iz dneva v dan bolj enostransko preobremenjeno, vrženo iz ravnovesja.

Te dni se v naši družbi spet razvnemajo razprave o tem, ali bi morali sladke pijače še dodatno obdavčiti z višjimi trošarinami.

Prepričana sem, da omejevanje samo nima pametnega učinka, če hkrati ne povemo in dopovemo, zakaj sladkor škodi.

Sladkor je namreč lahko naš zaveznik ali pa sovražnik.

Največ prahu in zmešnjave resnično dviguje “nesrečni sladkor” ali - glukoza. Ta je gorivo, iz katerega telo pridobiva energijo. Naša telesna in tudi duševna energija sta odvisni od sposobnosti nadziranja ravnovesja glukoze v telesu in sproščanja njenega potenciala. Možgani potrebujejo približno četrtino vse energije, ki jo telo pridobi iz hrane. Sledijo jetra, skeletne mišice in srce, drugi organi in imunski sistem porabijo preostanek.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Nihanja sladkorja v krvi

Sami lahko z opazovanjem že brez analiz in naprav ugotovimo nihanje sladkorja na podlagi nekaterih znamenj: to so debelost, nihanje energije in posledično utrujenost, migrenski glavoboli, depresivna stanja, razdražljivost, omotičnost, hiperaktivnost, motnje v načinu hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija, občasna nezbranost ob delu ali izguba spomina, jutranja okornost in počasnost, pogosto odvajanje vode, pogosta zaspanost, velika želja po sladkorju ter razdražljivost tedaj, ko smo lačni. In končno lahko tudi astmatični napadi.

Da bi bili telesno in psihično dejavni, moramo vedeti, kako se hrana spreminja v energijo. Med prebavnim procesom se hrana razgradi na osnovne sestavine. Vse razgrajene snovi aminokisline, maščobne kisline in glukoza se prek črevesne stene vsrkajo v krvni obtok. Glukoza potuje v jetra, kjer se prečisti in shrani kot glikogenska zaloga. Poleg tega pa hipofiza v možganih spodbudi delovanje hormonov trebušne slinavke in nadledvične žleze, ki vplivajo na sproščanje glukoze nazaj v krvni obtok. Prek krvi pride glukoza v celice vseh organov in mišic. Vsi razgradni produkti so po eni strani gradivo za celice ter hkrati gorivo, ki omogoča življenje.

Ogljikovi hidrati so najboljši vir energije, saj se najlažje spremenijo v glukozo. Ko se prebavljena hrana resorbira v krvni obtok, hormon inzulin pomaga pri prenosu glukoze skozi celične membrane. Če je glukoze preveč, potem potrebujemo še več inzulina. Nastane tako imenovano nihanje krvnega sladkorja, kar dobro poznajo sladkorni bolniki. Inzulin se tvori in sprošča povsem normalno, če uživamo zmerne količine ogljikovih hidratov ter imamo v prehrani tudi dovolj živil, ki vsebujejo vitamin B3 (ribe, perutnina, rdeče zelje, dateljni, kostanj, fige, suhe slive, jetra, arašidi, jajca, pivski kvas ...) in mineral krom (zelje, repa, brstični ohrovt, fižol ...) V nasprotnem primeru se trebušna slinavka preveč izčrpa in obremeni.

Trebušna slinavka poleg inzulina proizvaja tudi nasprotni hormon z vidika delovanja, to je glukagon, ki skrbi za spreminjanje maščobnih rezerv spet v glukozo. Posledica takega nihanja je hudo dvojno obremenjevanje trebušne slinavke, ki ob dolgotrajnem ponavljanju opeša in ni več sposobna proizvajati zadostnih količin inzulina in glukagona. In sladkorna bolezen je tu! V preteklosti so priznavali samo eno vrsto nepravilne koncentracije sladkorja v krvi. Danes vemo, da obstajajo tudi zelo majhne in komaj opazne stopnje neravnovesja glukoze v krvi, ki opozarjajo na nepravilno delovanje mehanizma nadzora, to je receptorjev inzulina na celični membrani, in uporabe glukoze v telesu. Sladkorna bolezen je - preprosto rečeno - zadnja stopnja takih drobnih neravnovesij.

Beljakovine spodbujajo izločanje hormonov, ki zavirajo preveč burno razgradnjo sladkorja v glukozo. Zato bi morali beljakovine uživati ob vsakem obroku. Če pa k temu dodamo še vlaknine, bo proces razgradnje še počasnejši, enakomernejši, mi pa takoj boljše volje in bolj ustvarjalni.

In prav k temu enakomernemu spreminjanju težimo!

Uravnotežen zajtrk

Pred desetletji smo za zajtrk pili sladkano belo ječmenovo kavo in jedli črn kruh, včasih namazan z doma narejeno marmelado ali medom. Sladko še pa še, pa vendar se nihče te sladkobe ni bal.

Zajtrk je bil popoln, uravnotežen in zdrav. Dal je dolgotrajno energijo telesu in možganom, zato nismo bili sitni in nismo niti čutili potrebe, da bi segali po sladkih pijačah, ker so bili možgani zadovoljni ... Opoldne pa smo jedli joto ali fižolovo mineštro in včasih tudi nekaj sladkega, pa čeprav so bili to samo gluhi štruklji.

Med delavnicami po šolah sem ugotovila, da mi otroci radi prisluhnejo, ko govorim, kako možgani delujejo, kdaj so možgani zadovoljeni in kdaj hlepimo po kakšni sladki pijači. Potem pripravimo sendvič za dober spomin in dobro voljo. Še prej zamešamo fižolov namaz, ga namažemo na črn kruh, prek položimo rezine kuhanega jajca in zeljno solato. Ti šolarji potem niso segali po sladkih pijačah in sladkarijah. Lačni so zlasti možgani, ker morajo vedno imeti dovolj sladkorja za svoje delovanje. In mišice ...

Sladkorna nadomestila nas pretentajo

Danes je sladkor v družbi ovrednoten samo negativno, zato mnogi posegajo po lahkih pijačah, lahkih jogurtih, lahkih namazih in podobno. In delajo še hujšo napako! Vsa lahka sladkorna nadomestila, od saharina do aspartama, ciklamata, acesulfama K in drugih se sploh ne presnavljajo v glukozo, marveč samo skušajo pretentati naše možgane, da zaznavajo sladkobo. Delujejo podobno kot droga in dolgoročna uporaba teh snovi lahko povzroči okvaro jeter in ledvic ter ogrozi spolne in reproduktivne sposobnosti.

Pomembno je razumeti, da ni dobro imeti veliko sladkorja v krvi, marveč v celicah! Truditi se torej moramo, da bomo imeli v krvi ravno dovolj glukoze, ki pa mora biti količinsko bolj ali manj stalna, enakomerna. Tedaj bo sladkor naš zaveznik! Imeli bomo veliko več energije za delo, gibanje in ustvarjanje. Naše razpoloženje bo ustaljeno, pozitivno in počutje vitalno.

Predlog uravnoteženih zajtrkov ali malic za boljši učni uspeh

Fižolov namaz

> Sestavine: rdeča vložena pečena paprika, kuhan fižol, kisla smetana ali oljčno olje, česen, limonin sok, sol in poper, košček feferona in za okrasitev po želji še: košček sira, kuhano jajce, peteršilj, drobnjak ...

> Priprava: Zmešamo do kreme, namažemo na polnovredni kruh in okrasimo.

Zeljna solata

>Sestavine: domače kislo zelje, kuhana ohlajena ajdova kaša, raznobarvne paprike, razrezane na drobne kocke; česen, peteršilj in različna olja (lešnikovo, orehovo, grozdnih pečk, ali ričkovo olje).

> Priprava: Sestavine dobro zmešamo. Fižolov namaz (prejšnji recept) namažemo na kruh, čez položimo rezino pršuta, sira ali jajca in zeljno solato.