Sladkorna bolezen - stradanje zaradi preobilja

Glukoza je glavni vir energije za telesno presnovo. Lahko bi rekli, da nas poganja sladkost življenja. Ko to sladkost izgubimo, se pojavi sladkorna bolezen.

Prizadeta je vsaka celica

Splošno sprejeto mnenje je, da nivo sladkorja v krvi uravnava hormon inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka. Inzulin sproži delovanje celičnih receptorjev, da lahko sprejmejo glukozo. Neuravnoteženo izločanje inzulina ali nepravilno delovanje celičnih receptorjev lahko povzročita smrtno nevarne presnovne motnje.

Če zaradi genetskih ali psiholoških vzrokov, stresa, preobremenjenosti ipd. trebušna slinavka ne deluje dobro, to prizadene vsako celico v telesu. V zadnjih letih pa kot vzrok sladkorne bolezni vse pogosteje navajajo neuravnoteženo izločanje več hormonov, ne le inzulina. Nivo sladkorja v krvi med drugimi uravnavajo amilin, ki ga izloča trebušna slinavka, leptin, ki ga izločajo maščobne celice, in hormoni, ki jih izločajo endokrine celice v drobovju. Njihova naloga je, da možganom povedo, kdaj smo zaužili dovolj hrane. Pri presnovi imajo pomembno vlogo tudi kosti, ki izločajo osteokalcin. Ta spodbuja proizvodnjo inzulina in povečuje celično občutljivost nanj.

Kokakolonizacija

Ves ta zapleteni sistem uravna centralni živčni sistem. Vzroki, da sistem ne deluje, so genetski in okoljski. Jaz glavnemu vzroku pravim kokakolonizacija. To je moderen, neaktiven in visoko stresen življenjski slog, katerega del je prenajedanje z energetsko bogato hrano.

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen. Delovanje trebušne slinavke je moteno zaradi genetskih nepravilnosti. Je redka in se lahko uravnava le z intravenoznim vnosom inzulina.

Bistveno bolj razširjena je sladkorna bolezen tipa 2. To je bolezen življenjskega sloga. Trebušna slinavka zaradi izčrpanosti ne proizvaja dovolj inzulina, celice v telesu pa postanejo neobčutljive zanj. Bolezen spremljajo visok krvni pritisk, visok holesterol in maščobne obloge na trebuhu.

Gestacijska sladkorna bolezen se pojavi med nosečnostjo. Hormoni, ki stimulirajo razvoj zarodka, blokirajo proizvodnjo inzulina pri materi. Telo nosečnice mora zato proizvesti dva- do trikrat več inzulina kot običajno. Če tega ne zmore, se razvije sladkorna bolezen, ki po navadi traja le do konca nosečnosti.

Veliko bolj zaskrbljujoč je porast sladkorne bolezni pri mladih. Včasih je bila to bolezen odraslosti in staranja, danes pa je tretjina mladih nezadostno občutljiva za inzulin. Poznamo celo primere sladkorne bolezni pri petletnikih. Če imaš diabetes pri petih letih, kaj bo s teboj pri petdesetih?

Začarani krog

Če so celice premalo občutljive za inzulin, trebušna slinavka proizvede dva- do trikrat več inzulina kot običajno. Celice postanejo neobčutljive za inzulin tudi zaradi visokega nivoja holesterola v krvi. Ta deluje kot obloga, skozi katero se nič ne prebije. Enak učinek ima preveč sladkorja v krvi. Kri postane lepljiva in gosta.

Prevelika proizvodnja inzulina izčrpa trebušno slinavko. Da bi jo še bolj stimulirali, jemljemo zdravila. Celice postanejo še bolj neobčutljive za inzulin, jetra proizvajajo še več glukoze, telo pa še več maščob. Vrtimo se v začaranem krogu.

Pri sladkornih bolnikih je prizadeta vsaka celica v telesu, zato so bolj izpostavljeni razvoju drugih kroničnih bolezni. Preveč maščobe v krvi je nevarno za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so glavni vzrok smrti. Poleg tega so ogrožene manjše žile, kar povzroča visok krvni pritisk, okvare ledvic, slepoto (sladkorna bolezen je glavni vzrok za slepoto), revmo, presnovne motnje, žolčne kamne, bolezni ustne votline, resne probleme z nogami in gangreno. 70 odstotkov sladkornih bolnikov ima močno povišan krvni pritisk.

Smrtno resno

Če se vam zdi stanje resno, vas občutek ne vara. Smrtno resno je. Zato se moramo globoko zamisliti, kaj lahko storimo, da preprečimo ali vsaj obvladamo sladkorno bolezen, ki je med drugim tudi posledica izgube hranil. Da bi se telo znebilo preveč sladkorja, pospešeno odvaja vodo. Pri tem izgublja pomembne vitamine in minerale. Sladkornim bolnikom po navadi primanjkuje cinka in magnezija ter vitaminov skupine B in C. Vitamin D je bistven za izločanje inzulina. Nadalje imajo ti bolniki probleme z uravnavanjem telesne teže in nivoja sladkorja v krvi, ker jedo preveč rafiniranih žitaric in sladkorja. Škodljivo je tudi uživanje preveč alkohola, kave, sladkanih hladnih pijač in sadja ter seveda sladkarij.

Eden od mitov, povezanih s hrano, je glikemični indeks živil. Ta nam pove, kako določena hrana dvigne nivo sladkorja v krvi. Po tej teoriji hrana z visokim glikemičnim indeksom redi in povzroča povečano izločanje inzulina. Vendar za to ni znanstvenih dokazov. Izločanje inzulina je bolj povezano s kaloričnostjo hrane kot z glikemičnim indeksom. Ni nam potrebno študirati zapletenih teorij, da bi vedeli, kako dobro prehranjeni smo. Nihče od nas ne deluje po statističnih normah. Zadoščajo zdrava pamet, zavedanje in občutljivost.

Pojavnost sladkorne bolezni neprestano narašča, starostna meja pa se niža. Trenutno za to boleznijo trpi 8 odstotkov odraslih, od tega 85 odstotkov za sladkorno boleznijo tipa 2. Motnje pri uravnavanju glukoze v krvi, kar je predstopnja sladkorne bolezni, ima 16 odstotkov odraslih. Vsaj še enkrat toliko primerov je neodkritih. Govorimo torej o epidemiji, ki prizadene vsakega petega odraslega človeka. To pomeni katastrofo za zdravstveno blagajno.

Poskrbimo zase

Sladkorno bolezen lahko učinkovito obvladujemo, zmanjšamo njene učinke, zamaknemo njen pojav v kasnejše obdobje ali jo celo popolnoma preprečimo. Cilj terapije je zmanjšati nivo sladkorja v krvi. Paziti moramo predvsem, da se izognemo komplikacijam z drugimi boleznimi, na primer boleznimi srčno-žilnega sistema, in poškodbam. Življenjsko nevarno je, če z zdravili nivo sladkorja zbijemo pod optimalno mero.

K problemu moramo pristopiti celostno, prilagoditi prehrano in se redno gibati. Če je potrebno, jemljemo zdravila, vendar se ne gre zanašati le nanje. Potrebujemo prave informacije, predvsem pa moramo skrb zase postaviti na prvo mesto.

Dolgotrajno jemanje zdravil povzroča komplikacije. Pri diabetikih so trikrat bolj pogosti zlomi kosti, predvsem kolkov in zapestij. Škodljiva je tudi kombinacija zdravil proti sladkorni bolezni in antidepresivov.

Učinkovito moramo kontrolirati telesno težo. V vzhodni medicini sladkorno bolezen povezujejo s šibkimi jetri, vranico in trebušno slinavko. Hrane, ki šibi te organe, torej ne smemo uživati. Priporočljive pa so kuhane polnovredne žitarice, zelenjava in stročnice. Očistiti je treba jetra in žolčnik in odstraniti žolčne kamne, ki so pri sladkornih bolnikih zelo pogosti.

Potrebujemo tudi prehranske dodatke, kot sta magnezij in vitamin A, vendar ne iz karotena, ki ga sladkorni bolniki ne zmorejo presnoviti. Primernejši vir so ribje olje, pivski kvas in kromov pikolinat. Jabolčni kis zniža nivo sladkorja v krvi, mlečni izdelki pa topijo maščobe in povečajo občutljivost celic za inzulin. Tradicionalna sredozemska dieta z več zelenjave, sadja in rib ter z manj mesa je zelo primerna.

Pomen telesne vadbe

Telesna vadba je bistveni del terapije. Najti moramo tako, pri kateri bomo vztrajali več kot le nekaj tednov. Zelo koristne so jutranje vaje za aktivacijo jeter. Program vadbe moramo še posebej skrbno načrtovati, če imamo težave z živci in cirkulacijo. Sladkorni bolniki morajo biti pozorni na veliko spremljevalnih problemov bolezni, tudi na povečano nagnjenost k poškodbam. Aerobna vadba krepi srce in zmanjšuje telesno težo.

Poskrbeti moramo za zmanjšanje stresa. Či gong preverjeno znižuje nivo sladkorja v krvi in krvni tlak. Joga pomaga pri uravnavanju izločanja inzulina. Kinergetix pa v popolnosti naslavlja vse težave, povezane s sladkorno boleznijo. Vaje so varne, ne škodujejo sklepom, ne preobremenijo srca, pospešujejo cirkulacijo in zmanjšujejo stres. V telesu vzpostavijo hormonsko ravnovesje.

Sladkorna bolezen, kot sem že omenil, ni posledica slabega delovanje le ene žleze. V telesu deluje cel orkester žlez, ki jih nadzoruje centralni živčni sistem. In ker kinergetix človeka tako zelo celostno predela, sem lahko do sedaj pomagal že velikemu številu sladkornih bolnikov. Njihov hormonski orkester spet harmonično zaigra in spet lahko okusi sladkost življenja.

Zbolevajo že otroci, zato se moramo resno zamisliti, kaj lahko storimo, da preprečimo ali vsaj obvladamo epidemijo sladkorne bolezni