Slive, češpe in češplje

V Slivju so ponosni na svoj pridelek sladkih češp, iz katerih je mogoče marsikaj pripraviti in tudi shraniti čez zimo. Pa sem si rekla, le kje bi lahko bolj upravičeno slavili ta dan kot prav v Slivju, ki ima slive že v imenu kraja!?

Menda je češpov dan že zelo star običaj, ki so ga praznovali vsako drugo nedeljo v septembru; tedaj pač, ko so obrodile sladke češpe. Takrat so gospodinje pridno kuhale češpovo marmelado in pripravljale sladke palačinke ali pa jo mladeži radodarno mazale na kruh. Seveda praznik ni mogel miniti brez težko pričakovanih češpovih njokov.

No, češpe so rade na krožniku in v jedeh tudi drugod po Brkinih. Minulo nedeljo sem bila v Slopah na kmetiji Pri Filetu, pri znanem predelovalcu sliv, brina in drugih kraško-brkinskih sadežev v tekoče produkte Francu Jelušiču, ki je tudi predsednik dveh Društev proizvajalcev geografsko zaščitenih Kraškega brinjevca in Kraškega slivovca. Dal mi je steklenico brinovega prvotoka ali brinovega cveta, ki ga ni mogoče uživati kot žganje, a lahko služi zdravju. Mojega moža je namreč zagrabilo v ramenu in že po nekaj božanjih s to tekočino mu je odleglo.

Njegova gospa Sonja mi je omenila, da so prav na to nedeljo pred leti praznovali češpov dan in so gospodinje obvezno pripravljale češpove njoke. Pokusila pa sem tudi njeno sladko češpovo bombo, presenetljiv posladek, ki ga navajam na koncu, da si ga lahko tudi sami pripravite.

Slive so z vzhoda

Slive (po latinsko:Prunus domestica) so bile še kot divji plodovi sprva doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. Načrtno so jih začeli najprej gojiti Sirci, za njimi pa tudi Rimljani, a šele križarji so tisoč let pozneje sladke sadeže zares razširili po vsej Evropi. Danes ločimo približno dva tisoč vrst in sort sliv, a se po vsebnosti snovi ne razlikujejo veliko.

Sonjina češpova bomba. Za testo potrebujemo: 120 g masla, 80 g svinjske masti, 250 g pšenične moke, 100 g sladkorja, 2 rumenjaka, 50 g čokolade v prahu, 5 g cimeta. Za nadev potrebujemo: 500 g češpove (slivove) marmelade, sneg dveh beljakov, mlete orehe in ali lešnike. Priprava: Vse sestavine zgnetemo v testo, ter enakomerno porazdelimo po pekaču. Pečemo 20 minut na 180 stopinjah Celzija. Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga premažemo s slivovo marmelado in stepenimi beljaki ter potresemo z mletimi orehi ali lešniki.

Avtohtone brkinske češpe so iz mnogih vidikov zelo zdrav sadež. Sicer nimajo velikih količin neke snovi, marveč zelo široko paleto vsebnosti. Tako so v njih skoraj vsi vitamini skupine B, razen redkega vitamina B12 in biotina. Med minerali poudarimo, da imajo dobro kombinacijo bakra in cinka in to v pravem razmerju. Zelo ugodno je tudi razmerje med natrijem in kalijem, in sicer 9:265, kar skupaj z antioksidanti pomeni velik blagodejni vpliv za zdravo srce in ožilje. Značilno je, da imajo češpe ali slive razmeroma veliko bora, ki je odličen za kratkoročni spomin, po drugi strani pa bor preprečuje izgubo kalcija. Z raziskavo so ugotovili, da so imele ženske, ki so redno uživale slive, boljšo kostno gostoto. Že dvanajst sliv na dan dokazano znižuje LDL ali holesterol nizke gostote.

Za prebavo in proti hemoroidom

Slive so najbrž najstarejše ljudsko zdravilo za prebavo in odpravo hemoroidov, pri čemer ne povzročajo privajenosti kot nekatera zdravila. Odločilna je tudi vsebnost sorbitola, to je posebnega alkohola, ki kot naravno odvajalo pomaga pri kroničnem zaprtju ali pri sindromu razdražljivega črevesja. Poleg vsega imajo slive še ursolno kislino, ki deluje protivnetno in zavira rast rakavih celic, zlasti na debelem črevesju. To so potrdili z raziskavo. Za odpravo nemira priporočajo enotedensko kuro, pri kateri pojemo vsaj 200 gramov sliv na dan.

Zaradi pektina, ki v črevesju nabrekne, je blato bolj mehko in voluminozno, kar je koristna pomoč pri zdravljenju hemoroidov in črevesnih obolenj. Vendar pazimo: ni dobro, če uživamo preveč surovih sliv, ker to povzroča obilico plinov v črevesju, krče in lahko tudi drisko.

Ker imajo slive benzojsko kislino, lahko ta v večjih količinah povzroča vrenje in draži ledvice. To se ne bo primerilo, če bomo uživali kompot iz posušenih sliv. Sušenje je bilo v preteklosti poglavitna oblika shranjevanja sliv čez zimo.

Za posušene slive velja, da je v njih vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, kar je razumljivo, saj je delež vode precej nižji. Suhe slive imajo skoraj še enkrat več vitamina A in vsebuje skoraj desetkrat več vitamina K, do petkrat več betakarotena in šestkrat več luteina, le vitamina C ostane skoraj povsem enako, kar je razumljivo, saj je ta topen v vodi in se pri sušenju izluži.

Suhe češpe so enako blagodejne kot sveže

Po drugi strani so suhe domače češpe zadržale prav vse lastnosti in vsebnost svežih, saj niso bile termično ali kemično obdelane; slednje ne velja za nekatere industrijske slive, zato je dobro prebrati etiketo, če jih kupujemo v trgovini. Pri doma sušenih slivah se predvsem ne uničijo encimi, ki so nujni za dobro prebavo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Slive imajo do 13 odstotkov sladkorja, vendar so dobra pomoč pri hujšanju, saj v črevesju vežejo čezmerno maščobo, pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov in hkrati prekinejo presnovo ogljikovih hidratov v maščobo.

Slive in češplje so tudi zakladnica antioksidantov: ena sama sliva jih ima toliko kot pest borovnic. To je več kot katerokoli drugo sadje, poleg tega so znane kot najboljše naravno odvajalo. Zaradi visoke vsebnosti kalija slive delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo v raznih dietah za odpravljanje težav z ledvicami in jetri, pa tudi putike, revmatizma in ateroskleroze. Še izrazitejše zdravilne učinke kot sveže imajo suhe. Bogate so tudi z železom in s kalcijem in koristijo tudi pri težavah z zbranostjo. Nekateri prisegajo na njihovo sposobnost povečevanja spolne sle.

Poleg sušenja slive najpogosteje ohranimo tako, da jih skuhamo v marmelado. Ker so slive in češplje so zelo sladke, lahko iz njih pripravimo marmelado brez sladkorja ali z želirnim sladkorjem, da proces priprave skrajšamo. Gospa Sonja pa mi je pokazala tudi češpov kis in prepričana je, da bo prav tako zdravilen, kot so češpe, marmelada iz njih ali češpovo žganje, ki ga “čuha” njen Franc. Naj mi oprosti, kdor v slivovem žganju ali v geografskem zaščitenem Kraškem slivovcu vidi samo alkohol, toda v ljudskem zdravilstvu je slivovka neštetokrat v praksi potrjeno prvo zdravilo, ki lahko prepreči nahod, bolečine v grlu, vročino, glavobol in celo obvaruje pred gripo.