Služili bi z ovčjo volno

Na Bovškem so pred dvema desetletjema redili 2500 ovac mlečne pasme, na Kobariškem in Tolminskem pa skoraj 3000 ovac mesne pasme. Ovčja volna pa ni ostajala le v Soški dolini, temveč tudi rejcem drugod po Sloveniji in na italijanski strani meje. Tedanjemu bovškemu županu Andreju Stergulcu se je zato porodila ideja o predelavi volne in prodaji izdelkov iz ovčje volne. Ovčjerejce je seznanil z uspehi Avstrijcev na tem področju. V Posočju so računali, da bi s projektom za predelavo volne že prihodnje leto morda lahko konkurirali za pridobitev denarja iz programa Phare in tako rešili tudi problem ostajanja volne na italijanski strani meje. Predelovanje volne v izolacijski material in druge izdelke, pri čemer bi se na Bovškem zgledovali po Avstrijcih, bi lahko postalo zanimiv in donosen izziv za mlade podjetne ljudi iz Posočja, sploh glede na to, da je postajala tedaj ovčjereja ob govedoreji druga najpomembnejša živinorejska panoga v dolini Soče, so razmišljali na Bovškem.

Skoraj mesec dni po odločitvi poslancev, da bo na Slatni, hribu v neposredni bližini Vremščice, stal hidrometeorološki radarski stolp s kupolo, odgovorni v divaški občini še niso imeli nobene uradne informacije.

Tudi z ovčjo volno bi lahko služili, so razmišljali na Bovškem.

V Solkanski industriji apna (SIA) - med domačini se je je prijel vzdevek “apnenca” - so se odločili za posodobitev proizvodnje, s čimer so prispevali tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja.

V Novi Gorici so poostrili nadzor nad potepuškimi psi.