Solata ne raste v trgovini
Izmenjave semen, ki je v organizaciji iniciative Podružnica minulo soboto potekala na Bevkovem trgu v Novi Gorici, so se udeležili predvsem mladi, ki so se, pogosto tudi prisiljeni zaradi razmer, začeli vračati k naravi, zemlji in pridelavi hrane za samooskrbo.
“To še ni dovolj, a vendarle gre za prebujanje ljudi. Danes je naša digitalna industrijska doba na vrhuncu in začenja uničevati zemeljsko oblo. Ljudje se začenjamo tega počasi zavedati in se vračati k naravi. Tako so nastale razne iniciative, ki včasih zaidejo preveč v ekstreme, ampak s tem ni nič narobe,” je povedala Jožica Golob-Klančič iz vrtnarije Golob-Klančič, ki je zbranim predavala o ravnanju s semeni trajnic.
Poudarila je, da se ljudje premalo zavedamo, kaj pomeni zemlja, kaj pomenijo domača semena in domače sorte oziroma rastline in kaj industrijsko kmetijstvo pomeni v primerjavi z drugimi naravi prijaznimi oblikami vrtnarjenja in kmetovanja.
“Permakultura, biodinamika, ekološko vrtnarjenje in podobno, vse to je naravi prijazno. Prav te skrajnosti so tiste, ki so zbudile našo zavest in nas opozarjajo, da se moramo do narave drugače obnašati, kot smo bili vajeni,” je še povedala diplomirana inženirka hortikulture, ki prisega na naravi prijazno obdelovanje zemlje.
“Zaradi naše industrializacije, pa ne toliko v socializmu, ampak bolj v kapitalizmu, ki se je pri nas razvil v zadnjih 25 letih, mladim nismo prenesli znanja, ki smo ga nekoč imeli, zato ljudje danes ne vedo dovolj niti, da bi znali oceniti, kdaj je čas za sejanje solate,” je še pojasnila Golob-Klančičeva in dodala, da ljudje zato potrebujejo vodjo. Omenila je še, da je tak vodja lahko lunin setveni koledar, ki se ga je kljub določenim netočnostim in nejasnostim pametno držati, dokler se ne naučimo sami razmišljati, izkušnje pa potem prinesejo vse večjo samostojnost pri odločanju.
Semena za svobodo
V okviru izmenjave semen se je v prostoru E-centra nekajkrat odvrtel tudi film Semena svobode, ki prikazuje zgodbo semena od njegovih korenin v središču tradicionalnih kmetijskih praks, ki po vsem svetu temeljijo na raznolikosti, do njegovega preoblikovanja v produkt, ki se ga zlorablja za monopolizacijo globalnega trga hrane. Semena svobode skušajo preseči mantro lobijev, ki navijajo za gensko spremenjene organizme (GSO), da lahko le z obsežnim, industrijskim kmetijstvom nahranimo svet. Film, ki osvetljuje povezavo med izgubo domorodnih semen in zmanjšanjem biotske pestrosti, je Golob-Klančičevo tako pritegnil, da je tudi na predavanju o ravnanju s semeni trajnic povedala marsikaj na to temo.
“Danes za potrebe multinacionalk uničujemo naša semena. Multinacionalke so že na poti, da bodo obvladale ves svet. Prodajajo semena za enkratno uporabo, ki jih sami ne moremo več pridelati. Evropa je na poti, da pride v to igro. Za zdaj še ni cela prepletena s tem, a bojim se, da bo v kratkem. V Južni in Severni Ameriki, Afriki in Aziji je veliko kmetov že opustilo svojo tradicionalno dejavnost in začelo uporabljati gensko spremenjena semena,” je še pojasnila.
Navedla je tudi, da imamo danes poplavo literature o zdravem načinu življenja, kjer so tudi dezinformacije, da imamo celo vrsto organizacij in iniciativ, ki so lahko tudi dvomljive vrednosti, “ampak filozofsko zbujajo našo zavest v razmišljanju, da smo sami krivi za svoje bolezni, da jih sami razvijamo, namesto da bi razvijali zdravje. To je dobra stran teh gibanj,” je sklenila.
Dogodka se je udeležilo približno štirideset ljudi, pretežno mladih iz okolice Nove Gorice. Nekateri so prišli tudi od daleč, z Banjšic in Krasa.
“Podobnih iniciativ in dogodkov je v Sloveniji ogromno. Iz meseca v mesec več. Tudi danes še nekje istočasno poteka izmenjava semen. Marec je sploh posvečen izmenjavi semen, ker se začenja sezona,” je povedala Maja Vrčon iz iniciative Podružnica. V Podružnici so organizirali tudi že kar nekaj “zelemenjav”, čez približno dva meseca pa nameravajo pripraviti podoben dogodek za izmenjavo sadik, ki bodo takrat že aktualne.
Glede na to, da je na tovrstnih dogodkih zaželena predvsem izmenjava semen domačih, avtohtonih sort zelenjadnic, sadnega drevja, zelišč, začimb in podobnega, so bili v Podružnici zadovoljni, ker so nekateri prinesli semena starih sort fižola in solate. “Kar zadeva solato, je pri nas že tradicija, da imajo vsi še različna semena solat od svojih non,” je še povedala Vrčonova. Zadovoljna je bila tudi s potekom delavnice za otroke s kačo Kačurdo, ki jo je izvedla akademska kiparka Ana Žerjal in na kateri so otroci v kartonaste embalaže za jajca najprej natrosili zemljo in posejali semena, potem pa to odnesli domov, kjer naj bi svoj mikro vrtiček zalivali in opazovali, kako semena vzklijejo in kaj iz njih zraste.
Cilj je samooskrba
“Sto kvadratnih metrov vrta za dva je dovolj za samooskrbo. S tem preživiva. Pšenico za moko, olje in podobno morava dokupiti, večino pa pridelava sama,” je povedal Novogoričan Alan Šorli, ki je s punco najel vrt v Šempetru in tam vrtnari. Na izmenjavo sta prinesla sadike lovorja, semena vijolične koruze, zelene, muškatne buče in melise, z nje pa sta odnesla semena korenja, koriandra, ognjiča in nekaj sadik paradižnika.
“Ljudje bodo morali spremeniti mišljenje in spoznati, da solata, zelje ... ne rastejo na trgovskih policah,” je o pomenu takšnih izmenjav povedal Alan.
“Če bomo širili glas naprej, kar vsekakor bomo, se bo to prijelo tudi širše. Sama sem tri leta sadila na terasi. Zdaj, ko sem se preselila in imam svoj mali vrtiček, je tudi sosed naredil vrtiček zraven, kjer je prej rasla navadna trava,” je o nalezljivosti oziroma pozitivnih učinkih vračanja k naravi povedala ena od udeleženk, Maja Tor iz Solkana.
Okrog stojnic, kjer je potekala izmenjava semen, se je veliko govorilo tudi o tem, kdaj kaj posaditi, kako in kje. Poleg mladih, ki so prevladovali in so z zanimanjem srkali znanje, se je izmenjave udeležilo tudi nekaj starejših, predvsem žensk, ki so prvim predajale primere dobrih praks na podlagi dolgoletnih izkušenj.
“Midva sva prinesla pa semena bele in rdeče koruze, koriandra, domače redkvice, kreše, ognjiča in visokega belega fižola. S seboj pa bova na Kras odnesla polno košarico zanimivih stvari, semena paradižnika, rdečega krompirja, dveh vrst fižola, nadzemnega česna, sadiko japonske nešplje in še marsikaj,” sta povedala Anže in Todora Rogelja iz Lipe na Krasu, ki sta se v prazno nonino hišo preselila iz Ljubljane.
“Še bolj bistveno od same izmenjave semen in sadik se mi zdi to, da se spoznamo podobno misleči ljudje, da si predajamo znanje, pa stiki za naprej so tudi zelo koristni. Z nekaterimi sva se že dogovorila, da jih obiščeva, prideva pogledat, kako oni delajo,” je zaključila Todora.
NACE NOVAK
