Marija Merljak,
 univ. dipl. ing. živ. teh.
Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. Foto: Ivan Merljak

Šparglji niso samo kulinarika

Sobota

Tiskarska barva se ni niti dobro posušila, ko sem v soboto prejela email zveste bralke Nade, ki prebira naš časopis ob šumenju “bistre hči planin”, smaragdne Soče. Opozorila me je, da šparglji ali beluši niso samo afrodiziak in “nobel” hrana, kot sem omenila minuli teden, marveč imajo tudi izrazit zdravilni učinek.

Zdravijo raka, je zapisala bralka in mi ponudila priponko z internetnim člankom, povzetim po zapisu v Cancer News Journal iz leta 1979, v katerem je navedenih nekaj primerov skoraj čudežnih ozdravitev raka, saj naj bi od teh bolnikov uradna medicina dvignila roke.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev.

Vsi vemo, da internetni članki niso nikakršen zanesljiv vir, saj vanje vsakdo lahko zapiše karkoli in se primerno skrije, da mu ni treba prevzemati prave odgovornosti. Pa vendar, če vam znanec s svojo lastno kožo zagotavlja, da je ozdravil zaradi tega ali onega, se vprašaš, ali ni morda res. Pa naj je na internetu ali ne. Pričevanje morebiti izmišljenih spletnih oseb je vprašljivo, srčno pričevanje znancev pa nekaj povsem drugega.

Čudežni encim, povezan s šparglji

Zato sem šla in poiskala izviren članek v omenjeni reviji, ki ga slovenski prevod kar dobro povzema. Ugotovila pa sem, da njegov zapis temelji na podobnem, še starejšem članku iz leta 1974 v reviji Prevention. Poiskala sem še vrsto drugih medicinskih zapisov o tem. Mnogo jih navaja, da je eno izmed uradnih medicinskih zdravil, vendar samo zoper določene vrste raka, Elspar, na osnovi encima l-asparaginaze, ki že z imenom spominja na šparglje (Asparagus officinalis). Že davnega leta 1953 je ameriški znanstvenik John Kidd odkril, da krvni serum gvinejskih prašičev ubija rakaste celice pri miših z levkemijo. Desetletje pozneje pa so ugotovili, da je v krvi gvinejskih prašičev prav encim l-asparaginaze. No, mnogi drugi so močno proti in navajajo svoje argumente. Tako kot pri večini stvari, povezanih z zdravjem in zdravljenjem, mar ne?

Strinjam se s temeljno kritiko omenjenega članka, ki se nanaša na izrecno uporabo besedne zveze - ozdravi raka. Ko bi bila trditev vsaj omiljena z besedico lahko ali morda, pa ni! Za znanstveno potrditev je namreč nekaj primerov premalo, še zlasti, ker vsa ta pričevanja ne upoštevajo vseh drugih morebitnih (so)vplivov na pričevalce, ki so zagotovo bili.

V 35 letih po objavi članka je bilo opravljenih še vrsta znanstvenih raziskav po vsem svetu, od Združenih držav Amerike do Kitajske. Vse raziskave ugotavljajo izrazito pozitivno učinkovanje špargljev na zdravje človeka, in to vseh snovi, ki jih šparglji vsebujejo. Zato zanikati, da je morda prav intenzivna dieta z uživanjem špargljev pripomogla k ozdraviti raka, tudi ni mogoče. Kogar ogroža ta zlovešča bolezen, se bo oprijel vsakršne, tudi neuradne in nepotrjene metoda zdravljenja. In nihče temu ne bi smel nasprotovati, saj je dobro vse, če pomaga in ozdravi. Najbrž bi tako ravnala tudi sama.

Špargljeva sladoledna slaščica: skuhamo očiščene in spodaj olupljene zelene šparglje /350 g/ v le rahlo oslajeni vodi, nato jih zmešamo v mešalniku in ohladimo. Posebej zavremo 375 ml mleka in 90 g sladkorja. V drugi posodi stepemo 6 rumenjakov s ščepcem soli, temu dodamo 1/3 vročega, a nikakor ne vrelega mleka s sladkorjem. To mešanico primešamo v vrelo mleko in pazimo, da se ne naredijo grudice. Mešamo na vodni kopeli do zgostitve, nato ohladimo v mrzli vodi. Ohlajeni masi primešamo 10 dag kisle kremne smetane in vso špargljevo kašo. Tej masi lahko dodamo zdrobljene orehe ali lešnike, vse skupaj prelijemo v modelčke za mafine in zamrznemo. Ponudimo s prelivom iz lešnikovega ali mareličnega olja, s kepico stepene smetane ter okrasimo s čokoladnim prahom ali mrvicami in lističem melise.

Kaj pravijo znanstveniki

Šparglje imam zelo rada, pa naj bodo beli ali zeleni, gojeni ali divji. Kalorij skorajda nimajo, pač pa zelo veliko hranilnih snovi, od vitaminov in mineralov do beljakovin in vlaknin. Morebitno protirakavo delovanje pa bi v največji meri lahko pripisali antioksidantom v njih, ki pa seveda delujejo sinergično z vsemi drugimi sestavinami.

Veliko bolezni sodobnega sveta, med njimi tudi rak, je posledica modernega načina prehranjevanja z osiromašeno industrijsko visoko predelano hrano, pri čemer je delež uživanja sveže zelenjave in sadja izrazito premajhen. V tej luči šparglji takoj dobijo visoko prehransko in tudi zdravilno vrednost zaradi izredno visokega antioksidativnega potenciala svojih snovi, zaščitnih fitokemikalij. Znanstveniki so v špargljih odkrili vrsto močnih antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo pred poškodbami celic; poškodovane in izrojene celice, ki se nezadržno množijo, pa vodijo v raka. Zato je mogoče špargljem pripisati antikancerogeno, torej preventivno delovanje.

Že prejšnji teden sem omenila antioksidante v špargljih in opozorila na glutation, ki je kot kaže najmočnejši bojevnik zoper proste radikale in svojo moč še pridobi v sinergiji z vsemi drugimi antioksidanti. Najnovejša dognanja tudi opozarjajo na veliko antikancerogeno delovanje ferulične kisline, ki je je v špargljih veliko. Ta je po svoji kemični sestavi podobna kurkuminu, poglavitni sestavini začimbne kurkume, ki ima potrjeno protirakavo delovanje. In tako kot kurkumin tudi ferulična kislina preprečuje rast malignih celic in nastajanje metastaz.

Med zaščitnimi flavonoidi v špargljih sta tudi kvercetin in rutin. Obema znanstveniki pripisujejo citotoksično delovanje, kar pomeni, da uničujejo izrojene celice. To poteka v dveh korakih: najprej ustavijo izrojene nenormalne ali rakave celice, ki se sicer nenadzorovano širijo, ter jih nato prisilijo v apopteozo ali celični samomor.

Le nekaj let pa so stara spoznanja, zapisana v posebnem poročilu v Biochemical and Biophysical Research Communications (2009), da imajo steroidni saponini v špargljih, imenovani asparanin A, veliko sposobnost prečiščevanja jeter tako, da pobijejo vse izrojene celice, medtem ko zdrave pustijo pri miru. Avtorji raziskave so navdušeni zapisali, da utegne asparanina A iz špargljev postati preventivno in tudi terapevtsko zdravilo zoper hepatom oziroma raka jeter. Podobne ugotovitve kot ameriški so zaznali tudi kitajski preučevalci špargljev.

Preventivni učinek

No, da se ne izgubimo med znanstvenimi raziskavami, bi rekla, da so šparglji zagotovo zelo zdravi, okusni in navdušujoči za vse; za ženske in moške, za mladost in spolno dovzetnost ne glede na leta. Pri tem bi omenila predvsem širino in različnost hranilnih snovi, ki jih vsebujejo. Že zadnjič sem omenila vitamine in minerale, zato jih tokrat ne bom ponavljala.

Prav raznolikost vsebine je tista, ki deluje blagodejno, preventivno pred različnimi boleznimi. In morda tudi kurativno. Vrsta sestavin v špargljih ima že vsaka po sebi na primer antimutageni učinek. To pomeni, da preprečuje mutacije, ki neposredno vodijo tudi v maligne spremembe celic. Ali že omenjeni citotoksični encim, potem snovi, ki delujejo antiinflamatorno in blažijo vnetja, da ne omenim cele vrste antioksidantov.

Vse skupaj ima še večji učinek, kot bi pomenil preprost seštevek vseh pozitivnih lastnosti. Pri tem še niti nisem omenila barve špargljev, od bele prek zelene do škrlatne ... Vse te so tudi del fitonutrientov, mnoge iz vrst antocianinov, kakršne najdemo tudi v rdečem vinu in mu dajejo zdravilno noto, saj varujejo pred mnogimi boleznimi staranja, od demence do artritisa. V špargljih so tudi številni karotenoidi, med njimi betakaroten, lutein in zeaksantin. In mnoge študije dokazujejo, da vsi ti delujejo zaščitno proti raku.

Če zaključim: šparglji so zdravi in zdravilni, čeprav si ne upam trditi, da zdravijo in imajo pravi terapevtski učinek. Zagotovo pa imajo preventivni učinek in varujejo pred številnimi boleznimi.

Špargljev sladoled
Špargljev sladoledIvan Meljak