“Spomin na partizanstvo bo še dolgo živel”
Prejšnji četrtek, 30. aprila, je bil na proslavi v Kopru, 2. maja v Ajdovščini, danes, prav na dan zmage nad nacifašizmom, se bo udeležil spominske slovesnosti v Ljubljani ... “Tudi v Trst sem nameraval za 1. maj, pa mi žal ni uspelo,” pravi Guido Bertok (77), upokojeni diplomirani ekonomist iz Bertokov pri Kopru. Letošnje leto, ko Evropa slavi 70. obletnico konca druge svetovne vojne, bo - kar se prireditev tiče - še posebej pestro. Udeležbe na partizanskih proslavah in spominskih pohodih sicer Bertok sploh več ne šteje. Vselej, ko se le da, je zraven, pravi. Ker tako čuti. In ker se želi pokloniti spominu na junake, ki so se borili za svobodo.
“Da ne boste mislili, da sem jaz najbolj priden. Kje pa!” se zasmeje Guido Bertok. “Žal ne morem biti povsod. Grem, ko le lahko. Sploh, ko je ob proslavi organiziran še pohod. Nekateri pa se res potrudijo in pridejo. Bruna Olenik, denimo, iz krajevne organizacije zveze borcev iz Postojne. Ona pa je res na vseh proslavah,” pohvali svojo postojnsko tovarišico.
Združijo prijetno s koristnim
Dražgoše, Jesenica pri Poreznu, Vojsko, Nanos, Rudno polje, Cvibelj nad Žužemberkom ... To so le nekatere od partizanskih proslav po Sloveniji, kjer običajno ne manjkajo Guido Bertok in njegovi tovariši iz koprskega območnega združenja zveze borcev (ZB). Običajno se proslav udeležijo kot pohodniki in tako prijetno združijo še s koristnim. Sploh na domačem terenu, v Istri, kjer sami organizirajo pohode: od Bertokov do Loparja, kjer so leta 1944 ustanovili mornariški odred Koper; od Trušk do Frenkovega bunkerja pod Borštom, kjer je bil sedež Komande mesta Koper; od Trušk do hrvaške vasi Kučibreg, kjer je leta 1944 v največji bitki v Istri izgubilo življenje več slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov ...
“Prav je, da se na teh pohodih ustavimo tudi pri spominskih obeležjih in se padlim borcem in aktivistom narodnoosvobodilne borbe poklonimo vsaj z minuto molka,” je prepričan Bertok, ki je bil zadnje leto predsednik območnega Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, pred tem pa tri leta eden od treh podpredsednikov.
Guido in tovariši se vsako pomlad podajo tudi na pohod po Vojkovih poteh na Nanos in tako počastijo spomin na narodnega heroja Janka Premrla Vojka, poleti pa se radi udeležijo tradicionalnega skupinskega pohoda na Triglav, v spomin na podvig med drugo svetovno vojno, ko so partizanske patrulje ponesle na vrh Triglava slovensko zastavo. Kot pravi Bertok, ki je bil med pohodniki že najmanj desetkrat, bo letos šel “samo” do Kredarice, na proslavo; sicer pa je na najvišjem slovenskem vrhu s prijatelji stal že vsaj 25-krat.
Še danes je živ spomin na osvoboditev
“Kaj me vleče na vse te proslave in spominske pohode? Tako vam povem: ko se je končala druga svetovna vojna, sem imel šest let in pol. Z mularijo iz Bertokov smo zadnji dan aprila opazovali nemške kolone, ki so se iz Istre umikale proti Trstu. Še danes, po 70 letih, se živo spominjam, kako srečni so bili tedaj ljudje, da je prišla svoboda. In kako so si oddahnili; da so sploh ostali živi. Kajti marsikdo osvoboditve ni dočakal. Mislim, da je ni bilo družine, ki ne bi izgubila vsaj po enega člana,” pove Bertok.
Tudi njegov stric je padel, pri Kočevju. Oče in drugi stric sta se iz partizanov na srečo vrnila živa. “Izhajam iz partizanske družine in tudi okolje, v katerem sem odraščal, je bilo vedno zelo naklonjeno narodnoosvobodilnemu gibanju. Srečo imam, da živim med dobrimi ljudmi. Po vojni sem ko otrok poslušal zgodbe, ki so jih pripovedovali naši borci, in ljubezen do partizanstva se mi je nekako usidrala v srce. Zato se mi zdi povsem logično, da v ohranjam spomin na NOB in si prizadevam za vrednote, kot so antifašizem, strpnost, mir in sožitje med narodi, tovarištvo ...” poudarja Bertok.
Vse več mladih
Zadnja leta je pri tem svojem početju še veliko bolj angažiran. “Desnica v Sloveniji želi revidirati zgodovino in razvrednotiti pomen NOB, zato se s toliko večjo vnemo udeležujem teh spominskih slovesnosti,” prizna.
“Veste, ljudje niso neumni. Odgovor na takšne provokacije je bila tudi polna dvorana Stožice, v kateri je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pred dvema letoma ob dnevu upora proti okupatorju priredil tisti koncert. In glede na to, se v naše vrste vključuje vse več mladih, sem prepričan, da bo spomin na NOB in partizanstvo še dolgo živel.”
PETRA VIDRIH
