Ste lačni sonca?
V tem letnem času, ko nas na vsakem koraku svarijo, da je sonca preveč in da se je pred njim treba obvarovati, lahko naslov tega članka zveni nenavadno. Pa je na žalost res - Evropejci “zaužijemo” premalo sonca, in zato je tudi naše zdravje iz leta v leto slabše.
Vse, kar te dni slišimo o soncu, so le svarila pred rakom, opeklinami, toplotnimi udari, dehidracijo, sončarico ipd. Zaščita ljudi pred soncem je postala domala nacionalni program, ki ga podpirajo ministrstva, zavodi za varovanje zdravja, dermatologi in farmacevti.
Še v vrtcih so se lotili vzgoje otrok, ki ima za cilj vcepiti otrokom strah pred soncem. Vzgojiteljice v nekaterih vrtcih izvajajo igro z dvema loparjema. Na enem je upodobljeno nevarno sonce, na drugem pa prijazni sivi oblaki. Ko vzgojiteljica pokaže lopar s soncem, se morajo otroci skriti. Ko pokaže oblake, smejo ven iz svojih lukenj.
Je strah utemeljen?
V luči takšne angažiranosti, da bi ohranili naše zdravje, bode v oči le en podatek: 70 odstotkov Evropejcev trpi zaradi pomanjkanja vitamina D. Pred kratkim so celo spremenili smernice in je treba otrokom po novem redno dodajati ta vitamin do 18. leta starosti. Kako je mogoče, da je pomanjkanje vitamina D tako veliko, če je to edini vitamin, ki ga zelo preprosto pridobimo z izpostavljanjem soncu?
Knjižica Preverjene naravne rešitve - Resnice in zmote o soncu, je na voljo v kioskih in na poštah. Knjižico lahko prelistate in brez stroškov poštnine naročite tudi na www.zazdravje.net.
Pomanjkanje vitamina D je zelo nevarno, ker ruši imunski, prebavni in hormonski sistem v našem telesu. Še več: pomanjkanje tega vitamina je direktna bližnjica do 16 vrst raka, ki so veliko bolj nevarni od raka na koži, pred katerim nas nenehno svarijo.
Ker ljudem v ekipi projekta Skupaj za zdravje človeka in narave marsikaj, kar slišijo in berejo o soncu, ni dalo miru, so se lotili raziskovanja te problematike in ugotovili, da smo tudi na tem področju bombardirani s polovičnimi informacijami ali celo nevarnimi dezinformacijami. Zato so izdali še en priročnik iz serije Preverjene naravne rešitve, s pomenljivim naslovom Resnice in zmote o soncu.
Kaj pa melanomi?
“Seveda ne bi nikomur priporočala večurnega praženja na soncu, če pa ljudje ne bodo vedeli, kako varno 'zaužiti' pravšnjo količino sončnih žarkov in kako jih v telesu predelati v blagodejni vitamin D, bodo tveganja za zdravje veliko večja kot v nekaterih drugih primerih, o katerih nenehno poslušamo,” pravi Sanja Lončar, urednica in soavtorica priročnika.
Veliko je na primer opozoril, da sončenje povzroča razvoj melanomov, ki sodijo med najbolj nevarno obliko raka. “Melanomi so res zelo nevarni, vendar je zmota, da jih povzroča izpostavljenost soncu. Še več, vse več raziskav potrjuje, da ti doletijo predvsem ljudi, ki so najmanj na soncu. To potrjuje na desetine zelo resnih raziskav, ki jih navajamo tudi v priročniku. Ali ste vedeli, da se melanom, najbolj nevarna oblika kožnega raka, najpogosteje pojavi prav na mestih, do katerih sonce skoraj ne seže? Tako, denimo, na podplatih, zadnjici, območju dimelj ali hrbtni strani nog?” opozarja Lončarjeva.
Prav gotovo je zelo zanimivo tudi dejstvo, da za melanomom pogosteje zbolijo ljudje, ki delajo pretežno v zaprtih prostorih. V Ameriki pisarniški delavci zbolijo celo šestkrat pogosteje kot ljudje, ki svoj poklic opravljajo na prostem. Med drugim so raziskovalci v obzir vzeli tudi naslednje poklice: vrtnarje, kmetovalce, gozdarje, ribiče, mornarje, krovce, zidarje in delavce na cesti. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugod, denimo v Avstraliji in Veliki Britaniji.
Ko so delali primerjave med mornarji, ki se pretežno zadržujejo na krovu ladje, kjer so tako rekoč neprestano izpostavljeni močnemu UV-sevanju, in ostalimi, ki delajo pretežno v podpalubju, so ugotovili, da slednji pogosteje zbolijo za melanomom, kljub temu da komaj kdaj vidijo sonce. Kadar se je bolezen pojavila pri mornarjih na krovu, pa je bilo to pretežno na delih telesa, ki jih prekriva uniforma.
Sončne opekline povzročajo druge oblike kožnega raka, ki sodijo med veliko manj nevarne kot melanom in je pri njih stopnja umrljivosti najnižja. Ravno nasprotno pa nezadostna količina vitamina D neposredno povzroča nekatere izmed najbolj nevarnih oblik raka, kot sta rak na dojki in črevesju.
Resnični vzroki alergij na sonce
“Redno in zmerno izpostavljanje soncu je najbolj dragocena hrana za telo,” poudarja Lončarjeva. Pri tem je zelo pomembno, da pravšnjo količino žarkov “zaužijemo”, še preden se pred soncem zaščitimo s kremami, saj že kreme s faktorjem osem zavrejo kar 95 odstotkov proizvodnje vitamina D.
“Namesto paničnega strahu pred sončnimi žarki se je veliko bolj modro poglobiti v to, kako lahko olajšamo telesu, da sprejme in brez stresa predela sončno svetlobo,” opozarja Lončarjeva in omeni poskus, ki so ga opravili na miškah. Te so izpostavili umetnim UV žarkom. V skupini, ki je prejemala vitaminsko osiromašeno hrano, so ugotovili kar 24-odstotno pojavnost kožnega raka, medtem ko v drugi skupini, kjer so živali dodatno prejemale vitamina C in E, tega niso zaznali niti v enem primeru. To z drugimi besedami pomeni, da kožnega raka bolj kot UV žarki povzroča pomanjkanje snovi, ki nam pomagajo sončne žarke “prebaviti”.
“Vse preveč se govori o zaščiti pred soncem, premalo pa o tem, kako bi lahko telo sprejelo dovolj sončnih žarkov brez poškodb,” opozarja Lončarjeva. Očitno je, da imajo s tem težave mnogi, saj stroka navaja, da ima že 20 odstotkov ljudi alergijo zaradi sonca.
“Mar ni zanimivo, da so te alergije najbolj pogoste na začetku poletne sezone, potem pa pri večini ljudi izzvenijo. To le dokazuje, da je problem v nas, ker smo se od sonca toliko odtujili, da telo doživi šok kot človeška ribica, ki iz svoje jame pride na sonce,” pravi Lončarjeva.
Med alergijami je tudi veliko alergij zaradi sredstev za zaščito pred soncem, ki jih ljudje zmotno prepoznajo kot alergije zaradi sonca. Zato je treba pazljivo proučiti sestavo pripravkov, ki jih uporabljamo, in ne nasedati vsemu, s čimer nas bombardirajo oglasi.
Previdno s kremami in prehranskimi dodatki
“Sredstva za zaščito pred soncem lahko naredimo tudi sami. Nič bolj zapleteno ni kot narediti polivko za solato. Recept pa je objavljen v priročniku,” razkriva Lončarjeva. “Zanimiv je tudi podatek, da pripravki z zaščitnim faktorjem 20 preprečujejo dostop 94 odstotkom UVB žarkov, tiste s faktorjem 50 pa le za štiri odstotke več. To je že dolgo znan podatek, le da večina ljudi še vedno zmotno meni, da bodo s tem, ko se namažejo s faktorjem 50, dvainpolkrat bolj zaščiteni, kot če bi uporabili faktor 20. Uporabili bodo dvakrat več kemije, zaščiteni pa bodo le za nekaj odstotkov bolj!”
Prav v tem napačnem sklepanju verjetno tiči vzrok, da se število rakavih obolenj najbolj povečuje v državah, kjer ljudje uporabljajo največ močnih sredstev za zaščito pred soncem. Mnogi namreč napačno menijo, da jih visoki faktorji ščitijo pred vsemi riziki. To pa ne drži. Varujejo jih pred UVB žarki, ki povzročajo opekline, le delno jih varujejo pred UVA žarki, ki so veliko bolj nevarni za poškodbo celic, in jih zagotovo ne varujejo pred ostalimi valovnimi dolžinami svetlobe, za katere še ne vemo, kako točno delujejo na kožo.
Morda pa je kljub vsemu najbolje ostati v senci in vitamin D uživati kot prehransko dopolnilo? “Ta scenarij utegne biti veliko bolj zapleten kot redno in zmerno nastavljanje soncu,” meni Lončarjeva. “Telo zna samo regulirati količino vitamina D, ki ga pridobiva s pomočjo sončnih žarkov. Ko pa posegamo po prehranskih dopolnilih, tvegamo morebitne presežke zalog tega vitamina, ki so enako nevarni kot njegovo pomanjkanje.”
Še več, mnogi raziskovalci svarijo pred umetnimi oblikami tega vitamina, ki se v telesu obnaša drugače kot naravni. Zgodba ni preprosta. Izbrati je treba kakovostne dodatke, določiti pravilne odmerke in lastno zalogo redno spremljati s testiranjem. “Vsem trem vprašanjem smo namenili veliko prostora v priročniku,” pravi Lončarjeva. “Kljub vsemu pa naj bo to predvsem zimski scenarij. Zdaj, ko je sonce na razpolago, ne zamudimo njegove blagodejne pomoči. Le brez strahu in po pameti!”
TA
