Svetovni prvak iz drugačnih časov

A ljudje 80-letnika, ki je leta 1970 Jugoslaviji v Ljubljani ob zenitu kariere prinesel naslov svetovnega košarkarskega prvaka in je bil mojster igre pod koši, na ulici še vedno prepoznajo in spoštljivo pozdravljajo. Tudi med našim srečanjem.

Ivo Daneu je začel igrati košarko takoj po vojni na peščenih igriščih v Ljudskem vrtu. Igra ga je toliko prevzela, da je na igrišču preživel po cele dneve in neumorno metal na koš. Zanj se je v 50-letih ob Olimpiji potegoval tudi beograjski Partizan, ki mu je ponujal tudi denar, a se ni premislil. Prišla pa je tudi ponudba nemškega Essna, ki so mu jo dolgo prikrivali. Zanjo se zaradi bolečih spominov na vojne čase nikoli ne bi odločil, pa čeprav bi tam za delo v tovarni žimnic prejel 800 mark, za igranje pa še 400. Real Madrid mu je pozneje za prestop ponujal 25.000 dolarjev, vendar ga ni zanimal, tudi zaradi tega, ker so v polfinalu pokala evropskih prvakov leta 1962 Olimpijo na povratni tekmi v Madridu okradli.

Prvak iz časov košarkarske romantike

Ivo Daneu, ki je 6. oktobra praznoval 80 let, ima očitno športne gene, ki so dani samo nekaterim. Pa tudi delavnost in iznajdljivost, prilagodljivosti pa ne prav veliko, saj je skozi življenje vozil po svoji začrtani poti in se za mnenja drugih, tudi trenerjev, ni prav veliko zmenil. Bil je igralec izjemnih motoričnih in strelskih sposobnosti. V člansko ekipo mariborskega Poleta (sedanjega Branika) je prestopil neposredno iz pionirske selekcije pri 14. letih. V tistih časih je bil napad na tekmi neomejen. 184-centimetrov visoki branilec je bil leta 1956 prvič vpoklican v jugoslovansko reprezentanco, kjer je zbral 209 tekem. Istega leta je prestopil k AŠK Olimpija, kjer je ostal do konca kariere leta 1970. Zatem je še nekaj mesecev leta 1972 igral za Rudar Trbovlje. Z Olimpijo je bil šestkrat državni prvak (1957, 1959, 1961, 1962, 1966 in 1969/70). Z reprezentanco je osvojil naslov svetovnega prvaka leta 1970 v Ljubljani, kjer je dosegel odločilen koš proti ZDA. V zbirki ima še srebrna odličja z olimpijskih iger leta 1968, svetovnih prvenstev 1963 in 1967 in evropskih prvenstev (EP) 1961, 1965 in 1969. Bronast je bil na EP leta 1963. V sezoni 1971/72 je bil trener Olimpije. Leta 1990 je bil prvi poslanec v skupščini Slovenije, ki je predlagal plebiscit o neodvisnosti. Je edini Slovenec, ki je bil sprejet v košarkarsko hišo slavnih pod okriljem FIBA leta 2007.

Kaj lahko poveste o svojih primorskih koreninah?

“Sem Štajerc s primorskimi koreninami. Moja mama je doma iz Trsta, pisala se je Gombač, oče pa je bil rojen v Bazovici. Stari oče je bil ravnatelj osnovne šole na Opčinah. Po prvi svetovni vojni so se v času fašizma preselili v Maribor, kjer je stari oče zgradil hišo. Takrat še na robu mesta, na Smetanovi 20.”