Tekoče zlato: Olje, ki nas zdravi in ohranja zdravje

Vse na tem svetu je prepleteno tako v živalskem in rastlinskem svetu. Niti eno živilo ni popolno in nima vsega, kar telo potrebuje in česar ne more narediti samo. Prav tako je pri oljkah. Oljke so za večino kultur že tisočletja božji dar ali božji plod. So simbol trdoživosti in dolgoživosti, neusahljivega življenja. Hkrati je oljka drevo plodnosti, zmage in miru. Velik simbolni pomen imajo oljke in oljčno olje v krščanstvu, judovstvu in mnogih drugih verstvih. V svetu je danes znanih okrog 1200 sort oljk, a le okrog 40 jih stisnejo v oljčno olje. Med njimi je kar nekaj sort, ki jih s pridom gojimo v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Brdih in so prilagojene na naše klimatske razmere.

O izvoru oljk je več teorij, a najbolj verjetna je, da je bila pradomovina oljk vzhodno Sredozemlje, območje Male Azije do Irana in do Kaspijskega jezera in juga Kavkaza. Feničani so oljke širili po vsej mediteranski Evropi tedanjega časa. Človek je plodove oljke užival že v paleolitiku, proti koncu je začel oljke kot drevesa načrtno gojiti, nesporno kot ene prvih kulturnih rastlin. V antični Grčiji so že načrtno spremljali vlogo oljk in olja za človekovo zdravje. Tako je Hipokrat opisoval blagodejne učinke uživanja oljk in oljčnega olja na človeka ter predpisoval oljčno olje za zdravljenje razjed, kolere, težav z žolčnikom in ob mišičnih bolečinah. Da so oljke in oljčno olje dobri za zdravje, danes nihče ne dvomi.