Tisti, zaradi katerega morate dvakrat tipkati
Rok Gregorič je eden tistih, zaradi katerega morate na spletnih straneh večine slovenskih časopisov iz oglasa pretipkati dve ključni besedi, da lahko preberete članek. Lani v tem času so fantje iz podjetja Double Recall šele razmišljali o ideji, danes so vsi štirje v Silicijevi dolini, kjer se trudijo prodreti na ameriški trg.
O odkupu produkta slovenskega “start up” podjetja, kot v ZDA rečejo podjetjem na začetku svoje poti, te dni razmišljajo velike ameriške založniške hiše New York Times, Forbes in Condé Nast. Da je slovenskim fantom uspelo na trg prodreti s svetlobno hitrostjo, pa je bila kriva napaka, ki so jo zagrešili pri snovanju prvega izdelka. Ali, bolje rečeno, nesrečne okoliščine.
Dobra ideja, ki nikakor ne vžge
Rok Gregorič je doma iz Kopra. Gimnazijo je obiskoval v Piranu, računalništvo pa študiral v Ljubljani, kjer se je tudi zaposlil. Začel se je ukvarjati s programiranjem aplikacij za mobilne telefone in za enega od slovenskih operaterjev razvijal program za iPhone za kupovanje in prodajo rabljenih stvari. V tistem času je tudi začel sodelovati z Robertom Farazinom. “Razvila sva nekaj prototipov, ki pa operaterja niso več zanimali. Takrat v Sloveniji še ni bilo dovolj iPhonov,” pojasnjuje Gregorič, ki je aplikacijo pred kratkim prodal dvema pakistanskima operaterjema.
S Farazinom sta nadaljevala z razvojem mobilnega “bolšjega trga”. Ponujal se je investitor iz Savdske Arabije, a je na koncu izginil neznano kam. Gregorič in Farazin pa sta šla še korak dlje in ustanovila svoje podjetje. Njuna aplikacija se je uvrstila v finale Nokiinega tekmovanja v Londonu, odzivi so bili dobri, posla pa nista sklenila. “Ne vem, kako bo šlo s tem produktom naprej, ampak od začetka razvoja do prihoda na trg sta minili skoraj dve leti,” pove Gregorič.
Nova ideja, ki vžge takoj
Ker s prvim produktom nikakor ni šlo, so fantje - takrat so bili že štirje - začeli snovati novo idejo. In rodil se je t. i. dvojni priziv ali - kot ga danes vsi poznamo - double recall. Drugič je šlo zelo hitro. “Produkt smo začeli razvijati lani oktobra, konec decembra je že deloval na spletnih straneh dveh slovenskih dnevnikov,” pripoveduje naš sogovornik. Danes double recall uporablja večina večjih slovenskih časopisnih hiš, tudi Primorske novice.
Ideja za storitev double recall se je rodila ob spremljanju težav velikih časopisnih hiš. V težave so zabredle, ko so želele tržiti vsebine na spletu. Londonski Times je po uvedbi plačljivih spletnih vsebin izgubil 90 odstotkov uporabnikov. In štirje ambiciozni Slovenci so se odločili rešiti to težavo. “Začeli smo razmišljati, kako bi časopisi lahko tržili članke na spletu, po drugi strani pa uporabnikom za to ne bi bilo treba odšteti denarja. Vsaj nam se je zdelo, da za članek ne bi bili pripravljeni plačati evro ali več,” se spominja Gregorič.
Od ideje do prihoda na trg sta torej minila le dva meseca. “Ko razviješ produkt, ga takoj daj na trg. Samo trg ti lahko pove, ali je ideja v redu ali ne. Seveda je potem treba produkt spreminjati skladno z odzivi,” se glasi morala zgodbe.
Večerja z Markom Zuckerbergom
Odziv založnikov je bil več kot dober. Če kdo torej za članek ni pripravljen plačati, s pomočjo servisa double recall iz oglasa prepiše dve ključni besedi in na ta način pride do vsebine. Oglaševalec plača za vsak prepis, del izkupička gre založniku, bralčev žep pa ostane nedotaknjen. To je osnovna ideja produkta double recall. “Oglaševalec plača, da uporabnik prebere članek. Vrednost prepisa je manjša, kot bi jo založnik dobil, če bi uporabnik plačal članek. Vendar je veliko več ljudi pripravljenih prepisati dve ključni besedi kot plačati članek. Posledično se založniku double recall torej splača,” razlaga naš sogovornik.
“Upali smo na uspeh, ampak takšnega res nismo pričakovali,” priznava Gregorič. “Založnike smo k sodelovanju privabili relativno hitro. Teže je z oglaševalci.” Zato v podjetju zdaj večina od 17 zaposlenih dela prav v trženju. Septembrski promet je bil rekorden, v oktobru so rekord presegli že na polovici meseca. Zgodba o uspehu se nadaljuje, morda tudi v Silicijevi dolini, kamor so se štirje začetniki ideje o dvojnem prizivu preselili maja. Aprila so se prijavili na mednarodni razpis šole za mlada podjetja Y Combinator. Izbrani so bili kot prvo slovensko podjetje.
“Šolanje je trajalo štiri mesece in se je že končalo, imamo pa še stike z inkubatorjem, kjer nam pomagajo pri sklepanju pogodb in drugih zahtevnejših poslih,” pojasnjuje Gregorič. 63 izbranih podjetij, ki so se v poletnem semestru kalila v Y Combinatorju, so obiskali mnogi karizmatični podjetniki in z njimi delili svoje izkušnje. Med drugim je bil govornik na večerji tudi Mark Zuckerberg, ustanovitelj facebooka.
“Naprej smo razvijali svoj produkt,” na vprašanje, kaj so štiri mesece počeli v ZDA, odgovori Gregorič. “Dva iz ekipe sta opravila več kot 200 sestankov v New Yorku in San Franciscu. Odzivi so dobri. Tudi ameriški založniki bi želeli imeti double recall. Želimo ostati v ZDA. Vzdušje v 'start up' podjetjih je tam boljše, vsi ti želijo, da uspeš,” razlaga Gregorič, ki se je po kratkem dopustu v domovini prejšnji teden vrnil v ZDA. Tam si, skupaj s svojimi sodelavci, želi tudi ostati.
Korak pred drugimi
Storitev double recall so tudi patentno zaščitili, a njeni “očetje” se zavedajo, da jih nad gladino lahko obdrži le to, da so prvi na svojem področju. Ponudnika podobne storitve v ZDA ni. “Nekatere spletne mreže so kot supermarketi, kjer lahko kupiš vse. Mi pa smo specializirani samo za svojo storitev, ki jo razvijamo skupaj z založniki. Katera od velikih mrež bi bila kvečjemu zainteresirana za odkup, ne verjamem pa, da bi nam ukradla idejo,” meni Gregorič.
Prepričati ljudi, da prepišejo dve besedi, se zdi preprosto, a ni bilo, zatrjuje. “Na začetku smo mislili, da ne bo šlo. Prilagajali smo obliko sporočila in razmišljali, kako nagovoriti uporabnike, da bi prepisali ključni besedi. Potreben je bil čas, da so se na to navadili. Težimo k temu, da je naš oglas videti kot del spletne strani, ne pa kot vsi ostali oglasi. Ne samo, da nekdo vidi naš oglas, ampak se mora z njim tudi aktivno ukvarjati. Tako dosežemo višji priklic blagovne znamke. Če si hočeš kaj zapomniti, moraš to prepisati, so nas učili v šoli.”
Njihov dolgoročni cilj je očistiti spletne strani oglasov. “Ko bi uporabnik odprl spletno stran, bi videl samo vsebino, ki bi ga zanimala. Enkrat na dan bi v zameno za to prepisal dve besedi. En prepis omogoči dostop do vsebin za 24 ur. Da bi pri vsakem članku morali prepisovati ključni besedi, se nam zdi preveč vsiljivo.”
A pot do tega bo še dolga, se zaveda Gregorič. “Prepisovanje gre nekaterim na živce, vendar jim dolgoročno želimo stvari olajšati,” vztraja.
Slovenci kot švicarski nož
Gregorič je navdušen nad dejstvom, da je v Silicijevi dolini vse več zelo uspešnih slovenskih podjetij. “Slovenci smo zelo motivirani, želimo si uspeti. Lahko se kosamo z vsemi. Rekel bi, da smo kot švicarski nož. Vsako stvar znamo narediti, spoprimemo se z vsako tehnologijo. V ZDA so ljudje bolj specializirani, en človek zna narediti samo eno stvar.”
Želi v nekaj letih zaslužiti za vse življenje? “Načeloma se 'start up' podjetja v petih do desetih letih pripelje do prodaje ali na borzo. A če si pravi, vedno začneš kak nov projekt,” pravi Gregorič, ki mu največ pomeni to, da uporabniki cenijo in z veseljem uporabljajo njegov izdelek.
ALJA TASI
