Tolmun slovenske besede in ponosa

Jezikoslovec Karel Štrekelj je po krivici izrinjen iz narodovega spomina, je bilo enotno sporočilo prireditve v njegovem rojstnem Gorjanskem že letos spomladi ob obletnici njegovega rojstva. Isto misel so ponovili njegovi domači poznavalci ob strokovnem simpoziju o njegovi duhovni zapuščini, ki je v Gorjanskem organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. To, da se je kot profesor na avstrijskih univerzah samoiniciativno ob pomoči razvejane mreže zapisovalcev na terenu odločil zbrati takrat še žive slovenske ljudske pesmi, ki so kasneje izšle v štirih debelih knjigah, je bilo namreč epohalno dejanje. Česa podobnega takrat ni zmogel noben drug slovanski narod. “Stroka, oblast in ljudje smo nanj kasneje žal pozabili. Kot zbiratelj ljudskega blaga se je namreč najbolj uveljavil med fokloristi, med kulturnimi in literarnimi zgodovinarji pa še danes velja bolj kot privesek, nekakšno pred-stanje naše kulture,” je razlog za narodovo amnezijo opisal njegov poznavalec prof. dr. Marko Terseglav. Kot profesor folkloristike, ki jo že dobrih deset let poučuje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je vsako leto znova presenečen, kako slabo ga poznajo celo študenti, bodoči izobraženci.

Njegovo ime je še živo