Toplo bo, a tudi vlažno
Minuli teden je minil v znamenju dveh anticiklonov. Najprej je bil na vrsti celinski anticiklon s središčem nad severovzhodnimi evropskimi predeli, nato v zadnjih dneh sredozemski, ki se krepi od jugozahoda. Skupni imenovalec obeh je bil in je za ta čas zelo topel višinski zrak, ki prinaša zelo veliko stanovitnost ozračja.
Toda celinski anticiklon je proti nam z burjo, ki je bila ob koncu preteklega tedna in v začetku tekočega občasno močna in je v Tržaškem zalivu presegala hitrost 100 km/h, v prizemlju preusmerjal od severovzhoda hladen in suh zrak. Pri nas je prevladovalo sončno vreme z modrim nebom in odlično vidljivostjo. Občutno se je zmanjšal odstotek vlage, toda za ta čas je bilo v nižjih predelih kar hladno.
Občutnejši temperaturni obrat
Drugi, sredozemski anticiklon, občutno počasnejši in veliko bolj len, je v zadnjih dneh prinesel le izrazito stanovitnost. Zaradi odsotnosti omembe vrednih prizemnih vetrov se je udejanjil občutnejši temperaturni obrat. Vremenska slika je bila v zadnjih dneh in bo v bližnji prihodnosti zelo umirjena. V višjih slojih se zadržuje za ta čas zelo topel in suh zrak, pod njim pa v nižjih slojih stagnira težji hladnejši in bolj vlažen zrak. Slika je v bistvu statična; težji hladnejši zrak bo še naprej miroval pod lažjim višinskim toplejšim. Navpični vzgibi so v bistvu onemogočeni. To je tudi razlog, da se v spodnjih plasteh kopičita vlaga in zračna onesnaženost.
Že v preteklih dneh je ponekod pri nas in tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini koncentracija mikroprašnih delcev PM 10 presegla opozorilno vrednost. Za ugotovitev večje zračne onesnaženosti niti ni bilo potrebno biti posebni znanstveniki, marsikje je bilo namreč vsaj občasno čutiti slab zrak z večjo koncentracijo plinov in onesnaževal. Tudi zamegljenost ni ravno adut čistega zraka. Angleži bi to enostavno imenovali smog.
Idilične razmere v gorah
V minulih dneh je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v sosednji Furlaniji Julijski krajini v višinah namerila kar nekaj viškov. Ničta izoterma se je povzpela do nadmorske višine 3993 metrov in je tako za skoraj 1600 metrov presegala poletno normalnost. Temperature so bile v višjih slojih za 6 do 8 stopinj Celzija višje od povprečja dolgoletnih meritev. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda namerila najvišjo vrednost +11,8 stopinje Celzija, medtem ko bi morale biti v tem času na tej višini temperature malo pod 4 stopinjami Celzija. Dogajanje se je včeraj le malenkostno spremenilo, večjih sprememb pa ni pričakovati niti v bližnji prihodnosti. V gorah so bile razmere za ta čas nenavadne in naravnost idilične. Prevladovalo je sončno in za ta čas toplo vreme. Na Višarjah se, denimo, od torka temperatura niti ponoči ni spustila pod ledišče, pravzaprav je bila kar občutno pozitivna. V noči na sredo se živo srebro na Višarjah ni spustilo pod +9,5 stopinje Celzija. Na Kredarici pa je ARSO v sredo zjutraj ob 8. uri nameril kar +8 stopinj Celzija. V nižinah so bile tedaj temperature ponekod okrog ledišča in je nastala slana, v Ilirski Bistrici so ob isti uri namerili 0 stopinj Celzija.
Tudi do 20 stopinj
Vremenska slika se bo v bistvu tudi v prihodnjih dneh odigravala, mestoma lahko več, mestoma manj, med stagnacijo prizemne vlage in sončnimi žarki. Če bo sredozemski anticiklon uspel seči nekoliko bolj proti severovzhodu, je možno, da bo občasno zapihala šibka burja ali vsaj šibka sapica, kar bi bilo verjetno dovolj, da bi se prizemna stagnacija vlažnega zraka vsaj prehodno nekoliko zmanjšala in da bo nekaj več jasnine. V tem primeru bi se lahko dnevne temperature ponekod dvignile do okrog 20 stopinj Celzija. Ob pomanjkanju vetra pa se bosta vlaga in nesnaga še nadalje kopičili. Kaže, da se vremenska slika počasi nagiba bolj k tej varianti. Če razmerje med vlago in sončnimi žarki v tem koncu tedna v glavnem še dopušča spremembe, kaže da bo od ponedeljka ali torka tehtnica postopno obvisela bolj na strani vlage. Poleg občasne zamegljenosti ne gre izključiti, da se bo v prihodnjem tednu vsaj občasno lahko tudi ponekod pri nas prikazala megla.BRA