Topolove lučke proti naftnim madežem
Samo lani je svetovne vode onesnažilo 820 tisoč ton razlite nafte, in v to število sploh ni všteta ekološka katastrofa v Mehiki. Tri milijarde evrov se na svetovni ravni letno obrne na področju proizvodnje in porabe različnih absorbentov za čiščenje olj in naftnih derivatov.
S topoli pa je danes v svetu zasajenih že sedem milijonov hektarov površin. To so dejstva, s katerimi operirajo v podjetju Fibra net, ko razmišljajo o tržni niši za svoj povsem inovativen in naraven superabsorbent iz topolovih vlaken.
Vse se je začelo nekega pomladnega dne, ko so bili topoli v polnem razcvetu in se je dr. Marko Likon iz Ankarana odpravljal v službo. Topolova semena so s svojimi puhastimi lučkami prekrila travnato jaso pred hišo in vse ravne površine v okolici. Plavala so po zraku in zdelo se je, kot da so brez teže. Dr. Likon je že sedel v avto, ko ga je nenadoma prešinilo, da bi bilo zanimivo vedeti, kaj jim daje tako mehkobo. Vzel je vzorec, se vrnil v svoj laboratorij, odkril strukturo semena, in v trenutku je zaslutil vse mnogotere možnosti, ki so se odpirale pred njim. “Potem se je zgodba začela razpletati kar sama od sebe,” se spominja dr. Likon, ki se sicer že leta posveča ekološki izrabi odpadnih materialov. Odkritje topolovih semen in njihovih izjemnih absorpcijskih lastnosti pa je bilo dobesedno revolucionarno.
Marko Likon: “Odpadkov ni, so samo stvari, o katerih se ne splača razmišljati.”
Naravne nano strukture
Ko je dr. Likon s sodelavci z Inštituta Jožef Stefan pod atomskim mikroskopom natančneje preučil strukturo topolovega semena, je odkril, da je sestavljeno iz zelo tankih cevčic z nano strukturo. Tak material pa ima prav posebne lastnosti, med drugimi tudi to, da ne vpija vode. Zanjo je namreč značilna površinska napetost, ki preprečuje vdor v nano cevčico topolove lučke. Nasprotno pa nafta in druga olja te napetosti nimajo, zato se v dotiku s topolovimi semeni v trenutku razlijejo po cevasti strukturi semen, navzven pa je videti, kot da bi topolova semena olje kar popivnala.
Za dr. Likona ni bilo dilem. Topolova semena bi lahko bila idealna surovina za proizvodnjo nano celuloze, ki bi jo uporabili ne le za proizvodnjo absorbentov, temveč tudi za izolacijske materiale in filtre, v medicini pa za nosilce prenosa zdravil po telesu. Posebno slednje je sicer še daleč od uresničenja, opozarja dr. Likon, veliko večje so možnosti, ki jih ponuja proizvodnja organskih prevodnih vlaken, električnih kablov in organskih baterij, za kar se že zanimajo tudi nekatere ameriške družbe.
VIDA GORJUP
POSINKOVIĆ
Podrobneje o tem pišemo v prilogi Sobota v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.
