Tujerodne nadloge
Zakaj je izpust modrih gospic v morje dvignil toliko prahu? Saj gre samo za tri tropske ribice, ki tako ali tako ne bi uspele preživeti izredno nizkih temperatur v našem morju v zimskem času. Dejansko so možnosti, da bi se tej ribici iz tropskega Indo-Pacifika uspelo uveljaviti v našemu okolju, skoraj nične.
A kaj, ko nas izkušnje iz drugih morskih okolij ter tiste iz sladkovodnih bivališč v Sloveniji opozarjajo na hude posledice, ki se kažejo tako v ekoloških kot tudi ekonomskih kazalcih. V sladkovodnih okoljih je teh primerov ogromno, tudi takih s katastrofalnimi posledicami. V morju je teh manj, a še vedno dovolj veliko, da pokažejo na številne nespametne poteze, ki smo jih zagrešili ljudje.
Doslej so strokovnjaki smatrali pobiranje rib in drugih živali na koralnih grebenih za akvarije kot enega izmed dejavnikov, zaradi katerega je prihajalo do uničevanja in degradacije tovrstnih življenjskih okolij. Manj pozornosti pa so posvečali akvarijskim živalim kot dejavniku ogrožanja domorodne favne in flore. Kako nevarni so lahko izpusti iz akvarija, pričajo problemi s hitro invazijo plamenke ob atlantskih obalah južnih ZDA.
Plamenka je sorodnica škarpen in je znana po svojih izredno dolgih trnih, nenavadni obliki in predvsem po svoji strupenosti. Zaradi svoje oblike in barvitosti ter vedenja je priljubljena akvarijska riba. Najprej so za dežurnega krivca za pojavljanje tujerodne plamenke, ki izvira iz tropskih predelov zahodnega Pacifika, oklicali kar orkan Andrew. Ta orkan, ki je bil eden od najhujših orkanov v zgodovini, je avgusta 1992 opustošil obale Floride in drugih delov ZDA. Tedaj naj bi šestim (ali osmim) primerkom plamenk iz akvarija uspelo dospeti v morje.
Odtlej je vrsta razširila svoje območje po vsem Karibskem morju in povsod po atlantski obali vse do Severne Karoline. Novejši podatki kažejo, da je plamenka prišla v te vode dejansko okoli leta 1985, potem pa se je zelo hitro razširila povsod ob atlantski obali ZDA, kjer zimske temperature še niso prenizke. Danes so strokovnjaki prepričani, da so akvaristi namerno izpustili plamenke (in njihova jajca) v morje.
Seveda je potrebno poudariti, da plamenke ne ogrožajo samo avtohtonih rib v tem okolju, ampak tudi človeka. Da pa so problemi še hujši, dokazuje dejstvo, da so na obalah Floride v zadnjih letih odkrili 16 tujerodnih vrst, ki so jih v morje izpustili akvaristi.
Morda je prav, da na tem mestu omenim še primer iz naše bližine, o katerem je bilo veliko govora pred leti. Leta 1984 se je v vodah pred monaškim akvarijem pojavila alga kavlerpa, ki so jo kazali obiskovalcem. Odtlej se je kavlerpa razširila bolj ali manj po celotnem Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem. V medijih so jo krstili za algo ubijalko in ji pripisovali pretirane lastnosti. Najbližje nam se je pojavila na otoku Krku, a ji tam ni uspelo preživeti dlje časa. Še danes pa vztraja v starigrajskem zalivu na otoku Hvaru. Mnogi strokovnjaki menijo, da je prišlo do “pobega” iz monaškega akvarija.
Do nedavnega so mislili, da je pojavljanje netopirjevke, ki je tudi priljubljena pri akvraistih, ob zahodni turški obali posledica namernega izpusta ribe v morje. Pred kratkim pa so jo našli v Levantskem morju, zato sklepajo, da je najverjetneje prišla skozi Sueški prekop.
Nesrečni dogodek z modro gospico pa ni edini, na katerega smo s sodelavci v teh letih naleteli. Ko smo se pred leti potapljali pred rtom Ronek v strunjanskem rezervatu, nas je z obale vztrajno klical Pirančan. Izkazalo se je, da je pod flišno brežino našel tropskega kuščarja, ki sta ga potem z mojim sodelavcem tudi ujela. Najverjetneje je šlo za bradato agamo, ki je med teraristi zelo priljubljena. Nekdo se je očitno naveličal hišnega ljubljenčka in ga izpustil v Naravnem rezervatu Strunjan.
Takih dogodkov je gotovo še zelo veliko, pa zanje žal ne vemo.
Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana
