Turistična križarka je mesto v malem - le bolj čarobna

Potniške ladje si je Elvis Čapalija izbral že med obiskovanjem Srednje pomorske šole v Portorožu. Od nekdaj so se mu zdele nekaj prav posebnega, veliko zanimivejše kot trgovske tovorne ladje. Posebno ga je fascinirala ena največjih potniških ladij na svetu Queen Mary dve s svojimi več kot 300 metri dolžine, 17 palubami in skoraj 50 metri višine. Težko se je upiral tudi čarom starejših potniških ladij s Titanikom na čelu. Morda tudi zato, ker so z legendarnimi ladjami povezane vrednote, kot so profesionalnost, doslednost in lojalnost, na katere Čapalija veliko stavi.

Že zelo zgodaj je zato na svoji profesionalni poti stopil v izbrano smer in v tem duhu sprejemal večino svojih odločitev. Zato ni čudno, da je za obvezno prakso med delom na Splošni plovbi in družbi Transeuropa Shipping Lines izbral slednjo. Ta mu je namreč ponujala priložnost, da spozna potniške trajekte, ti pa so bili po njegovem mnenju velika boljša odskočna deska za kariero kot trgovska ladja. Tako se je znašel v Belgiji, na trajektih med Ostendejem in Ramsgatom, v strojnici, umazan od olja od glave do nog, saj so ga vpeli v delo na trajektu, še preden je dobro izpraznil kovčke. A prvi stik z realnim življenjem mu še zdaleč ni pokvaril sanj. “Z delom na potniških trajektih sem bil v prednosti pred drugimi pomorščaki, ki bi si prav tako želeli na potniške ladje,” se Čapalija spominja svojih delovnih začetkov.