Umetnik naj v stari prostor vstopi spoštljivo
Akademska slikarka Veselka Šorli Puc ustvarja v Krajni vasi, na skrajnem robu Krasa. S pokojnim možem Matjažem, ki je odločilno prispeval, da so Škocjanske jame danes na znamenitem Unescovem seznamu, sta obnovila staro kraško domačijo ne le po starih zgledih, ampak tudi s čutom za lepo. Kot sodobna umetnica, ki je veliko ustvarjala tudi v starodavnih cerkvah, skuša v stari prostor vedno vstopiti spoštljivo. Spoštljivo pa vstopa tudi kot priseljenka v kraško vas. Prepričana je, da domačinom ne sme, pa tudi noče soliti pameti.
>Vajina priimka kažeta na primorsko poreklo ...
“Zgodovinsko gledano, ja. Oba priimka izvirata iz Primorske, če pa sežem še dlje nazaj, gre v obeh primerih za imeni nemških priseljencev. Kaj ni v teh povezavah nekaj značilnega za naš prostor?”
> Na kaj konkretno mislite?
“Živimo na območju, kjer se stikajo in mešajo velike geografske, podnebne, jezikovne, kulturne enote, kar vse je podlaga za izjemno pestrost in mnogovrstnost. Ko bi le to imelo več vpliva na našo zavest in način razmišljanja!”
> Vrniva se k priimkoma.
“Šorli je priimek iz Baške grape. Po nagrobnih napisih je največ Šorlijev v Koritnici. Ena veja mojih prednikov se je tekom stoletij pomikala proti Tolminski, druga pa po Poljanski dolini proti Gorenjski. Med slednjimi je bil tudi moj ded. Daljni predniki mojega pokojnega moža Matjaža Puca pa so se domnevno najprej naselili na Colu nad Ajdovščino in se v obdobju fašističnega pritiska z družino preselili v Ljubljano.”
> Sedaj ste se potemtakem “vrnili” na Primorsko, točneje v Krajno vas na Krasu. Kako to?
(nasmeh) “Z možem sva imela vse življenje poseben odnos do Primorske, zlasti do Krasa. Moža, rojenega v Ljubljani, je še kot otroka Pavel Kunaver 'okužil' z ljubeznijo do Krasa. Postal je navdušen jamar, ki je v študentskih letih vodil projekt jamskega katastra in bil v številnih slovenskih jamarskih ekspedicijah. Matjaž pri razumevanju in doživljanju Krasa ni ostal le pri posameznih specifičnih naravnih pojavih, ampak je doumel, da gre pri Krasu za enkraten primer kulturne krajine.”
TINO MAMIĆ
Nadaljevanje pogovora objavljamo v Soboti tiskane izdaje Primorskih novic.
