Ustvarjalno središče Abram je sklenilo svojo peto sezono
S predavanjem dr. Jana Erika Sigdella so prejšnjo nedeljo v Ustvarjalnem središču Abram na Pedrovem nad Branikom sklenili letošnjo sezono delavnic, predavanj in prireditev. Odziv publike je dober, težave pri financiranju in nezainteresiranost uradnih institucij pa pri organizatorjih puščajo grenak priokus.
“Zaključujemo že peto jesensko sezono. Za nami je več kot 120 različnih dogodkov in v naše, še kar odročne kraje smo privabili več tisoč obiskovalcev,” pojasnjuje direktorica ustvarjalnega središča Polona Abram. To pomlad so začeli s predavanji na področju samooskrbe, in če so bila spomladanska srečanja večinoma namenjena stiku z zemljo, se je poletje prevesilo v Dneve stare glasbe 2011, festival z mednarodnimi dogodki, ki so zapolnili različna prizorišča na Komenskem Krasu in v Braniški dolini.
“Začetni predsodki, da gre le za pusto muzejsko koncertiranje, so se po prvih koncertih razblinili, in obisk je od prireditve do prireditve naraščal,” ugotavlja Polona Abram. Zasnovati tak projekt na podeželju, kamor je potrebno publiko posebej pritegniti, je sicer trdo delo, a dobri odzivi so jih spodbudili, da bodo projekt nadaljevali tudi prihodnje leto.
Čeprav se je Abramova, medtem ko so mnogi v svobodnih kulturnih poklicih že obupali, prekalila v različnih taktikah preživetja in pridobivanja sredstev, na prihodnost ne gleda optimistično. “Žal se za neodvisno kulturo napoveduje težko obdobje. Krčenje proračunskih sredstev in padec kupne moči skrbita vse, ki delujemo na področju umetnosti. Svobodni umetniki nimamo skoraj nobene varnosti več. Do kod še lahko zatiskamo pas?” se sprašuje.
Občutek zaskrbljenosti in nemoči je tako prevladal ob koncu sicer uspešne sezone. “Zimsko obdobje, ki smo ga prejšnji teden zaključili s predavanjem dr. Sigdella in nič kaj optimističnim sestankom programskega sveta, bo zato v znamenju počitka, nabiranja moči in poglabljanja načrtov za prihodnost,” pravi Abramova. Že pomlad bo pokazala, v kako zahtevne projekte se v teh časih sploh lahko še spustijo. “Vrhunske prireditve se lahko lepo dopolnjujejo s turističnimi ponudniki, tudi s kmetijskimi pridelovalci in mnogimi drugimi podjetniki. S skupnimi močmi lahko marsikaj naredimo za polno prebuditev potencialov, ki jih kot podeželje s kar dvema znamenitima gradovoma, Rihemberkom in Štanjelom, zagotovo imamo. Zamisli nam ne manjka,” zagotavlja Polona Abram.
Kdaj pa bodo politiki te pobude prepoznali tudi kot priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest na demografsko ogroženem območju in jih bolj odločno podprli, pa je že drugo vprašanje.
TA