V iskanju raja vodi Slovenija
Avstralski fiziolog, mag. David Labuschagne, se je v Slovenijo zaljubil na prvi pogled, nato pa je tu spoznal še svojo življenjsko sopotnico Lizo, s katero imata dve in pol leta staro hčerko Dali. Družina je nekaj let živela v Izoli, nato pa se je preselila na avstralsko Zlato obalo, kjer je David pred dnevi praznoval svoj 66. rojstni dan.
Svojo mladostnost in energijo pripisuje učinkom dinamične terapije za samozdravljenje kinergetix, s katero pomaga ljudem tako, da jih uči, kako si pomagajo sami. Zaradi velikega povpraševanja po seminarjih kinergetixa je David svoje znanje predal nekaj inštruktorjem, ki zdaj v Sloveniji nadaljujejo njegovo delo. Sam pa še ni čisto odločen, ali bo v Avstraliji tudi ostal, ali se bo vrnil v rajsko deželo angelov, kot pravi Sloveniji.
> Zakaj ste se odločili, da se z družino preselite v Avstralijo?
“Ko napoči pravi čas, se stvari pač zgodijo. Razlogov za selitev je več. Po zelo intenzivnih letih v Sloveniji sem začutil, da je čas za regeneracijo. Pa tudi želja po globljem raziskovanju in razvoju bioenergijske umetnosti je postajala vse močnejša. Dokler sva bila z ženo Lizo sama, sva se z veseljem na polno razdajala. Z rojstvom hčerke pa so se stvari spremenile. Odločila sva se, da ne želimo biti zgolj podjetje z otrokom, ampak družina.”
> Kako bi opisali deželo, v kateri ste se rodili?
“Avstralija je žejna, od sonca izsušena dežela z veliko nenaseljene divjine in zlatimi peščenimi plažami. To je star kontinent, z leti obrabljen in potopljen v zasanjanost. Točno nasproti na zemeljski obli leži Slovenija, dežela zelenih hribov in dolin, mlada država, pa vendar stara po svoji modrosti. Žepna dežela, nekakšen mikrokozmos širnega sveta.”
> Kakšno je življenje v Avstraliji?
“Tu živi približno desetkrat več ljudi kot v Sloveniji. Večina današnjih avstralskih državljanov ni bilo rojenih tu, zato morajo uradniki prevajati dokumente in sporočila socialnih služb v več kot sto jezikov. Kot da bi živel v Babilonu. Še posebej v velikih mestih je zatočišče našlo ogromno Azijcev. Zdi se, kot da so avstralska mesta postala nekakšne izpostave Kitajske, Vietnama ali Indije. To mešanico so nedavno dopolnili še muslimani iz Turčije, Bližnjega Vzhoda in severne Afrike. Ti valovi emigrantov so ustvarili kulturno zmedo. Avstralska družba je zelo raznolika, vendar brez skupne identitete in medsebojne povezanosti.”
> Multikulturnost torej ni pretirano obogatila družbe?
“Ne. Bolj je pripomogla k ustvarjanju družbenih in ekonomskih getov, v katerih se ljudje povezujejo, da laže preživijo. Kultura je v Avstraliji postala tržno in hitro pokvarljivo blago, ki ima le malo skupnega z vsakodnevnim življenjem ljudi. Etnični migranti so bolj privrženi svoji prvi domovini, njihovi otroci, rojeni v Avstraliji, pa ne vedo, kateri kulturi v resnici pripadajo. Fenomen uličnih tolp je zato med mladimi tu zelo pogost. Ti ljudje s pridom uveljavljajo razne socialne pravice, ne sprejemajo pa odgovornosti. Jaz temu pravim mentaliteta socialne podpore. V primerjavi s tem je slovenska družba zelo homogena, z močnimi sorodstvenimi vezmi, zgodovino, tradicijo in skupnim jezikom. V Sloveniji so se mi vse ženske zdele zelo podobne, kot da bi bile sestre, ali pa bi bile potomke kvečjemu petih različnih družin.”
> Zanimivo, kaj tujec opazi, ko pride v Slovenijo ...
“Name je velik vtis naredil odnos, ki ga imajo Slovenci do svojih prednikov. Tem na pokopališčih izkazujejo globoko spoštovanje, kar priča tudi o njihovem globokem spoštovanju življenja. Ne gre samo za spomenike in rože, s katerimi okrasijo grobove. Spoštovanje se opazi v njihovih očeh. V Avstraliji tega ni. Seveda imamo pokopališča, ampak so v glavnem zapuščena; še plastičnih rož ne boste našli tam. Primerjava dneva mrtvih v Sloveniji in noči čarovnic v Avstraliji pove vse o kulturnem prepadu, o katerem govorim.”
> Je življenje v Avstraliji drago?
“Zelo, čeprav so izdelki, še posebej tisti, uvoženi iz Azije, smešno poceni, trgovine pa polne razne krame. Ko sem v Sloveniji prvič prišel v trgovino, sem se vprašal, kam so skrili vso robo, tako prazna se mi je zazdela. Storitve pa so tu zelo drage, čeprav bi o njihovi kvaliteti lahko razpravljali. Ampak v storitvenem sektorju delajo v glavnem Avstralci, ki so draga, čeprav neučinkovita delovna sila. Polovica avstralskih gospodinjstev pa sploh ne plačuje davkov in živi od socialne podpore. Država ljudem plačuje razne bonitete, da bi ublažila posledice velike brezposelnosti. Če k temu prištejemo še število javnih uslužbencev, ugotovimo, da je Avstralija država tretjega sveta s prvorazredno kreditno kartico.”
> Vašo hčerko vzgajate dvojezično. Se bo šolala v Avstraliji ali v Sloveniji?
“O tem z ženo še razmišljava. Jasno pa nama je, da so se izobraževalni standardi 'tu spodaj' v zadnjih letih dramatično znižali. Poznam diplomanta neke avstralske univerze, ki ni znal črkovati besede uspeh (angl. success, op. a.). Problemi s pravilnim črkovanjem so tu tako pereči, da je zdaj dovoljeno besede zapisovati kar fonetično, ali kot pravijo Srbi - 'piši kao što govoriš'. Poglobljen študij je povsem iz mode. Dandanes velja načelo, da študentov ne gre preveč utrujati z delom in disciplino. Mladi se v letih šolanja naučijo le, kako po liniji najmanjšega odpora opraviti vse izpite. Šola ne oblikuje njihovega značaja in jih ne nauči ničesar o osebnostni integriteti, vzdržljivosti ter spoštovanju sebe in drugih. Ne nauči jih veščin, potrebnih za življenje.”
Brezplačne predstavitve vadbe kinergetix bodo 15. oktobra v Kopru in Hrpeljah ter 19. oktobra v Dolnjih Ležečah pri Divači. Obvezne prijave na telefonsko številko: 041/925-357 (Anja).
> Vaše delo je posvečeno zdravju. Kakšna je situacija na tem področju v Avstraliji?
“Dobrodošli v Avstraliji, deželi potrošnikov, ki zdravje kupujejo v stekleničkah! Ljudje so odgovornost za svoje zdravje predali v roke farmacevtski industriji in zdravnikom, račun za to pa plačuje vlada. Povprečen Avstralec je predebel in zavaljen na kavč pred televizijo. Na drugi strani pa ljudje pretiravajo v telovadnicah in iz sebe delajo invalide. Avstralci v bistvu trpijo za posledicami obilja in se preveč zagreto posvečajo tako stvarem, ki jim uničujejo zdravje, kot tistim, ki naj bi jim zdravje pomagale ohraniti. Jaz temu pravim afluenca, bolezen obilja.”
> Je v Sloveniji kaj drugače?
“Slovenska populacija je veliko bolj proaktivna. Na moje veliko veselje se Slovenci zavedajo pomembne vloge duha in bioenergije pri ohranjanju zdravja in blagostanja. Ljudje odprto govorijo o energiji; o tem se v Avstraliji ne morem pogovarjati niti z najbližjimi prijatelji. Slovenci se o duhovnosti in energiji mnogo bolj odkrito pogovarjajo, raziskujejo in se sprašujejo. To jim je omogočilo, da so razvili mnogo praks, novih pristopov in fantastično naprav za zdravljenje telesa, duha in okolja. Pristopov, ki segajo od pilatesa, gorskega kolesarjenja do šamanizma in molitve.”
> Se vam torej zdimo Slovenci duhovno razvit narod?
“Vsekakor. Ko se iz Slovenije preseliš v Avstralijo, opaziš, da nekaj manjka, pa sprva ne veš, kaj je to. Potem pa le ugotoviš, da manjka zvok cerkvenih zvonov. Cerkev tu sploh ni, ali pa jih je zelo malo. Grajene so enostavno in po navadi nimajo zvonika. Ljudje so dokončno izgnali duha, in kot kaže ga prav nič ne pogrešajo. V Sloveniji pa so cerkve polne kipov in poslikav, tudi kipov angelov, ki pa niso le simbolični. Angele je v Sloveniji čutiti povsod: v hribih in dolinah, v templjih in domovih.”
> Kakšna je torej končna bilanca primerjave med obema deželama?
“Rekel bi, da v tej tekmi Slovenija premočno vodi. Sicer pa menim takole: če se želite odpočiti od življenja, pridite v Avstralijo. Če pa hočete v življenju kaj doseči, pobegnite iz Avstralije, kolikor hitro vas nesejo noge. Slovenija ima več kot le potencial, da postane evropski center zdravja, ampak najprej se mora pozdraviti sama.”
> Kako naj to stori?
“Država je trenutno v težavah, ki so odsev njene notranje razdvojenosti. Obvladujejo jo nazadnjaške sile in sebični interesi. Dvigniti je potrebno zavedanje, dobro izobraziti otroke in kreniti v akcijo. Bralci se morda še spomnijo mojih kolumen v Soboti, v katerih sem obdelal več pomembnih tem v zvezi z zdravjem in dvigom zavedanja, vse to na preprost način, s stališča zdrave pameti in kmečke logike. V Sloveniji sem vedno imel radovedno in hvaležno publiko. Ljudje so bili zavzeti za svoj osebnostni razvoj. V čast mi je bilo, da sem jim lahko predal nekaj dragocenih modrosti, ki so jih meni predali moji učitelji.”
> Vaše delo v Sloveniji zdaj nadaljujejo inštruktorji, ki ste jih izšolali. Kaj lahko poveste o vadbi kinergetix, ki ste jo razvili?
“Kinergetix je gibanje, ki temelji na dinamični meditaciji. Ta ne pozdravi le telesa in duše, ampak je starodavni ključ, ki sproži notranjo preobrazbo. Z drugimi besedami: uči nas, kako ustvarimo raj v sebi in svoji okolici. V Sloveniji sem našel ljudi, ki niso samo odprti, ampak premorejo sposobnosti in odločenost, da se pozdravijo in razvijajo. Moj glavni cilj ni bila le terapija, pač pa učenje inštruktorjev, da bodo prenašali znanje naprej tudi v času, ko me v Sloveniji ni. Kajti kinergetix je najbolj napreden sistem za dosego zdravja in notranjega miru, kar jih poznam. To je orodje za neverjetno osebno transformacijo, da postaneš najboljši, kot si lahko. Zato ta metoda ni namenjena zgolj bolnim ali starejšim, ampak predvsem mladim.”
> Kje je torej obljubljena dežela, izgubljeni raj naše duše?
“Stojite v njej, živite v njej. Pravzaprav ste to vi sami!”
ALJA TASI