V začetku tedna več sonca
Teden, ki se zaključuje, je bil za ta čas mrzel; severovzhodna advekcija je bila še izrazitejša od pričakovanj. Naši kraji so se znašli na vzhodnem robu zelo solidnega anticiklona, ki je imel svoje središče nad južnimi predeli Skandinavije. Tam se je zračni tlak dvignil nad 1040 hektopaskalov.
Topel subtropski zrak se je povzpel na sever, za ta čas mrzel celinski zrak pa se je od severovzhoda preko naših krajev spuščal proti severnemu Sredozemlju. To smo občutili bodisi zaradi vztrajne in dokaj močne burje kot zaradi nizkih temperatur. Občasno se je po tem koridorju tudi pomikal nekoliko bolj vlažen zrak, zato je bilo mestoma več oblačnosti, ponekod je tudi padlo nekaj kapelj dežja, toda glavnina poslabšanja, mestoma zelo občutnega, je bila nad Tirenskim in Sredozemskim morjem, kjer je nastal globok ciklon.
Temperature celo nižje kot v Stockholmu
Zaradi povedanega nam prav gotovo ne bo težko razumeti, zakaj so bile v minulem tednu temperature ponekod pri nas mestoma celo nižje ali vsaj podobne kot ponekod na Švedskem, denimo v Stockholmu. Šlo je seveda za zelo nenavadno dogajanje, ki se ne pripeti ravno pogosto. V severnih evropskih predelih, kjer v tem času sončno žarčenje nima niti polovične jakosti kot pri nas in so navadno že podvrženi pogostim vdorom polarnega zraka, bi morale biti v tem času temperature v povprečju za vsaj kakih 10 stopinj Celzija nižje od naših. V minulih dneh pa je bilo zaradi hkratne otoplitve na severu in ohladitve pri nas dogajanje podobno, najnižje nočne temperature marsikje le malo nad 10 stopinjami Celzija, najvišje dnevne pa marsikje precej pod 20 stopinjami Celzija.
Dogajanje v višjih slojih je bilo še bolj zgovorno. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v tem tednu, v četrtek opolnoči, namerila najnižjo temperaturo +1,6 stopinje Celzija, ničla pa se je spustila do nadmorske višine 1763 metrov. Ozračje je bilo za skoraj 7 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletne normalnosti, dogajanje bi bilo sodilo v začetek decembra. Na Višarjah je deželna meteorološka opazovalnica iz Furlanije Julijske krajine v sredo in četrtek namerila kar dva ledena dneva v zaporedju, ko se temperatura, torej, ni dvignila nad ledišče. Zadnjič se je to zgodilo 7. aprila.
V mestu Stavanger na jugozahodu Norveške, ki leži na približno istem vzporedniku kot Stockholm (v Stockholmu ne opravljajo radiosondaž), je radiosonda včeraj opolnoči na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +10,2 stopinje Celzija, ničto izotermo pa na višini okrog 4000 metrov.
Ozračje je bilo torej v višjih slojih v južnih predelih Norveške v povprečju za 8,6 stopinje Celzija toplejše kot pri nas, ničta izoterma pa je bila za več kot 2000 metrov višja! Južna Skandinavija je bila torej pri nas, naši kraji pa so se za nekaj dni preselili na evropski sever.
Prihaja bolj vlažen in toplejši atlantski zrak
Vremenska slika se je že včeraj začela spreminjati. Anticiklon nad evropskim severom je začel popuščati in se bo umaknil proti vzhodu. Težišče vremenske slike bo nad Atlantikom. Od severozahoda priteka proti nam bolj vlažen in nekoliko toplejši zrak, ki se bo pridružil ostankom minulega sredozemskega ciklona. Danes in jutri bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno se bodo pojavljale krajevne padavine, mestoma lahko tudi kakšna ploha ali nevihta, možna pa bodo tudi vmesna obdobja spremenljivosti. Najvišje dnevne temperature bodo malo nad 20 stopinj Celzija.
V ponedeljek in torek kaže na kratkotrajno prehodno okrepitev anticiklona in na več sončnega vremena ter na višje temperature pred verjetnim novim postopnim poslabšanjem v drugi polovici tedna.
BRA