V znamenju penin
Za slovenske vinarje prav res ne moremo reči, da so trdovratni tradicionalisti. Ponekod orjejo ledino, drugod prinašajo v naš vinski vsakdan (skoraj) vse novosti, ki se kjerkoli po širnem svetu pojavijo v predelavi grozdja in pridelavi vina. In tudi učijo se hitro.
LJUBLJANA > Če so pri penečih vinih še pred kratkim “navduševali” z nemogočimi cveticami v stilu belle de jour, se zdaj že mnogi odločajo za brutalno čiste penine brez ekspedicijskega likerja. Predvsem pa je pomembno, da je vsaj nekaj vinarjev osvojilo klasično metodo do te mere, da lahko v vsakem lokalu brez zadrege postavijo na mizo slovensko penino.
Drugi salon slovenskih penečih vin je letos privabil v Unionsko dvorano v Ljubljani številne razstavljavce in, kar je še bolj pomembno, zares lepo število zapriseženih ljubiteljev mehurčkov, pa tudi številne takšne, ki so se o skrivnostih rojevanja penin šele želeli podučiti.
Prisotnost tujih vinarjev in slovenskih zastopnikov tujih kleti je dala salonu mednarodni pečat, pa tudi med gosti je bilo opaziti nekaj ljubiteljev vina iz sosednjih dežel. Rečan Časlav Matijević, ki budno spremlja slovensko vinsko sceno, je hitro opazil, da med razstavljavci prevladujejo primorske kleti, med temi pa Brici. Na Hrvaškem so za zdaj s peninami bolj zadržani, vendar so vina s šahovnico dajali v pokušino na dveh od 28 stojnic.
Mladi predstavnik kleti Allouchery-Perseval iz osrčja Šampanje, ki je v Ljubljani predstavljal tri vina, je prepričan, da slovenskega vinskega trga ne gre podcenjevati. Jože Koželj, ki poleg domačih zastopa nekatere tuje vinarje, prav tako izpostavlja zanimanje Francozov za naš trg. Po drugi strani številni slovenski pridelovalci penin poskušajo prodreti v svet. “Saj veš, mi smo butični pridelovalci, in namesto da bi bili veseli velikih naročil, se jih dejansko bojimo,” je modroval Janez Šekoranja iz kleti Vina Graben z Bizeljskega, sicer neizmerno ponosen na hčer Zalo, ki je presenetila s penino na osnovi chardonnaya. Toda kaj, ko je je bilo vsega skupaj le 150 steklenic!
Tako v tej kleti kot tudi v številnih drugih na Štajerskem, v Posavju, Beli Krajini, Brdih, Vipavski dolini, Istri in na Krasu so penine le dodaten izziv ob siceršnji usmerjenosti v mirna vina. Uradno naj bi v Sloveniji pripravljalo peneča se vina že 163 kleti, vendar je Miha Istenič, ki je bil tokrat le obiskovalec, kritičen do njihove kakovosti. “Imamo veliko vin z mehurčki. Ogromno vinarjev dela začetniške napake, nekateri pa napredujejo,” je diplomatsko strnil vtise predstavnik največje družinske slovenske hiše penin.
TONI GOMIŠČEK