Vabilo prostovoljcem za pomoč Slovencem v Indiji
Na jugovzhodu Indije se je zgodila katastrofa. Ciklon Thane je v noči s 30. na 31. december v samo nekaj urah podrl 87 odstotkov dreves. Ljudje so še vedno brez pitne vode in elektrike, 47 jih je umrlo, na tisoče jih je ostalo brez domov. Uradne ocene presegajo škodo, ki jo je leta 2004 povzročil cunami.
Zakaj bi nas to moralo zanimati? Slovenska umetnika Miranda Rumina in Dalaj Eegol, ki živita v Aurovillu - mestu na prizadetem območju - menita, da je katastrofa priložnost za izmenjavo znanj med Vzhodom in Zahodom. Na opustošeno območje, v svojo rezidenco, vabita slovenske umetnike in prostovoljce, ki bi pomagali pri obnovi.
Dalaj Eegol, raper, včasih znan tudi pod imenom Ali En, pripoveduje, da so se jutro po katastrofi zbudili v popolnoma drugačnem svetu. “Kot da bi se nenadoma znašli v vojnem filmu. Ukvarjamo se le z vsakodnevnim preživetjem. Vsaka dva dneva moramo napolniti hišni rezervoar z vodo. Za to moramo skupaj s sosedi organizirati, da nam pripeljejo velik vodni tank, kar traja vsaj nekaj ur. Ljudje ne hodijo veliko naokoli, vsi imajo veliko dela okrog svojih domovanj. Polomilo je skoraj vsa drevesa. Škoda je res velika. Veter je pihal v povprečju 150 kilometrov na uro, posamezni sunki so bili še veliko močnejši.”
“Kot da bi se nenadoma znašli v vojnem filmu. Ukvarjamo se le z vsakodnevnim preživetjem.”
Auroville je bil še pred nekaj tedni idilično mestece, kamor so prihajali ljudje z vsega sveta. Nastal je po ideji francoske umetnice Mirre Alfasa in indijskega modreca ter borca za osamosvojitev Sri Aurobinda. Trenutno tam stalno živi okrog 2000 ljudi, načrti so narejeni za 50.000 prebivalcev. Mesto, ki deluje pod okriljem Unesca in indijske vlade, je zgled življenja v sožitju med ljudmi in naravo. “V 50. letih prejšnjega stoletja so na območju Aurovilla, kjer je bila prej puščava, zasadili ogromno dreves. Skoraj vsa ta drevesa so zdaj padla v eni sami noči. Prizadeto območje je veliko za pol Slovenije. Indija je precej kaotična dežela, zato po katastrofi ni bilo nobene organizirane pomoči. Vsak se je moral znajti sam. Ocenjujem, da je dela za najmanj tri leta. Zato vabim ljudi, ki jim je prostovoljstvo blizu in imajo radi naravo, da se nam pridružijo. V zameno za pomoč jim nudimo brezplačno nastanitev in hrano. Iščemo ljudi, ki znajo delati in živeti z naravo,” sporoča Dalaj Eegol.
Humanitarna akcija
Miranda Rumina, multimedijska umetnica, in Dalaj Eegol sta svoje prijatelje o razmerah, v katerih sta se znašla, prek facebooka lahko obvestila šele nekaj dni po katastrofi, ko sta se priključila na električni agregat in vzpostavila internetno povezavo. Takoj sta začela umetniško-humanitarno akcijo. Prek spletne strani društva Kerubin (www.kerubin.com/akcija) sta v odkup ponudila vsa svoja umetniška dela. “Ne prosiva miloščine. Prodajava umetniška dela, ves izkupiček gre za obnovo,” poudarja Dalaj Eegol.
“V katastrofi natanko veš, kdo ti je v resnici prijatelj, in kdo se je le navidezno delal, da ti je zelo blizu.”
Odziv podpornikov v Sloveniji je bil za zdaj soliden in, kot pravi Miranda Rumina, jim v Aurovillu komunikacija z ljudmi, ki niso neposredno obremenjeni s katastrofo, veliko pomeni: “Ko pride do opustošenja tako velikih razsežnosti, se mora človek premakniti v stanje, ki presega običajno stopnjo zaznavanja. Takrat tudi natanko veš, kdo ti je v resnici prijatelj, ker ga zaznaš ob sebi, kot bi bil tam. In natančno veš, kdo je daleč daleč stran, pa se je prej navidezno delal, da ti je zelo blizu.”
Katastrofa je vedno univerzalna, meni Miranda Rumina, zato bi morali vanjo gledati tudi tisti, ki jih ni neposredno prizadela. Taka izkušnja je za današnji čas veliko primernejša kot ukvarjanje z vsakodnevnimi banalnimi temami.
V Aurovillu bo odslej odprta tudi stalna rezidenca za slovenske umetnike. Ti bodo, skupaj s prostovoljci, pomagali pri odpravljanju posledic katastrofe. Nekaj umetnikov se je že odzvalo. Prvi v Auroville prihaja posoški kipar v lesu Dušan Gerlica, ki bo - poleg svojega umetniškega ustvarjanja - ljudi tam učil, kako delati z lesom. Javilo se je tudi že nekaj prostovoljcev, a problem je zagotoviti denar za letalske vozovnice.
Nad razmerami v Aurovillu sta zaskrbljena tudi Petra in Janez Matos, ustanovitelja društva Ekologi brez meja, ki organizira akcijo Očistimo Slovenijo. “Pred tremi leti sva bila v Aurovillu, in odločila sva se, da se tja nekoč preseliva za stalno. Vmes sva ustanovila društvo Ekologi brez meja prav z namenom, da bi vozila prostovoljce v Auroville. Žal mi je, da se je tam zgodila katastrofa. Podpirava akcijo društva Kerubin in vabiva ljudi, da obiščejo Auroville. Midva sva se tam veliko naučila, postala sva boljša človeka,” pravi Janez Matos.
“Ob misli na ljudi na Zahodu, ki so nezadovoljni ob vsem bogastvu, ki ga premorejo, mi postane dobesedno slabo. Moram se odvrniti od teh misli.”
Pomembno je, da nisi razvajen
Miranda Rumina in Dalaj Eegol sta hvaležna vsem kupcem njunih del, Ministrstvu za zunanje zadeve in slovenskemu veleposlaništvu v Indiji. Pri ustanavljanju stalne rezidence za slovenske umetnike pa sta na gluha ušesa naletela na Ministrstvu za kulturo.
“V društvu Kerubin smo zavezani lepoti, ekologiji v povezavi z umetnostjo, hkrati pa opozarjamo na trenutne razmere v svetu. Zato ljudem sporočam: ozrite se še kam drugam, poglejte čez svoj plot. Razširite svoje meje spoznavanja in se naučite, kako dostojno preživeti v katastrofi,” sporoča Miranda Rumina, ki pripravlja tudi moderen priročnik na temo preživetja. Pomembno je, da nisi razvajen in ne preveč vezan na vsakodnevne rituale, je prepričana. Sama si je v treh tednih lahko privoščila en sam luksuz: skodelico toplega zelenega čaja. Sicer pa je za limonado iz pitne vode morala stati v vrsti skupaj s 150 ljudmi. “Stanje v okolici ni prijazno. Moraš se prebijati čez debla dreves, čez zastoje na cestah, čez človeški obup. Nekateri so izgubili popolnoma vse, tudi Slovenci. Ob misli na ljudi na Zahodu, ki so nezadovoljni ob vsem bogastvu, ki ga premorejo, mi postane dobesedno slabo. Moram se odvrniti od teh misli.”
Vsak je na preizkušnji
Kljub vsemu pa je katastrofa tudi priložnost. “Osuplost te mine, ko se začneš premikati, ko vidiš, da lahko vsak dan izboljšaš razmere. Najbolj pa so pomembni medčloveški odnosi. Katastrofe so resen opomin človeku, ki je od Zemlje preveč jemal, preveč si je želel zase. Ti odnosi se morajo izboljšati, in to je tudi namen vseh naših programov izmenjave. Upamo, da nas bodo slišali vsi tisti, ki želijo spremeniti svet na bolje,” potencialnim prostovoljcem in umetnikom sporočata Miranda Rumina in Dalaj Eegol. “Auroville je simbol povezovanja Vzhoda in Zahoda, simbol celote. Tu se učimo solidarnosti. Vsak je na preizkušnji, kako se bo odzval. Ne moremo si več zatiskati oči pred resnico, da vsi živimo na istem planetu, da ga moramo čuvati in da moramo drug drugega podpirati. V globalnem svetu smo vsi usodno povezani.”
ALJA TASI
