Vasilij Žbogar: “Če bo deklica, bo Ria”

Z Vaskotom sva prednovoletno kavo spila med njegovim polurnim postankom na poti na Banjšice. Od tam je doma njegov oče, pa tudi sicer se v pristnem okolju, daleč od vsakodnevnega vrveža, najlepše počuti. Tako kot tudi njegov triinpolletni sin Talin, pa tudi soproga Maja. Družina pa se bo letos maja še povečala. “Če bo deklica, bo Ria,” ponosno izda nosilec treh olimpijskih odličij in s tem tudi namigne, katera od treh osvojenih olimpijskih medalj mu je najdražja.

Razred finn je vendarle zaradi marsičesa poseben. Seveda se pogosto še spomni zadnje prehojene poti z ekipo v tako finančno zahtevnem razredu. “Res smo bili predvsem iznajdljivi. Jadrnica sama stane približno 25.000 evrov, v angleški reprezentanci tega razreda pa samo razvoju jambora namenjajo 100.000 evrov na leto. Danski tekmovalec ima več kot sto jader, skupaj vrednih približno 150.000 evrov. Če pa se še sam vključiš v razvoj jadrnice, kar nekateri tudi počnejo, te od vrtoglavih številk zaboli glava. Še dobro da nimamo denarja in si česa takega niti ne moremo privoščiti. Zato pa moramo več delati na drugih področjih. In ko analiziram opravljeno, moram tudi priznati, da se nam je pokrilo veliko veliko naključij. Kot da je moralo biti tako.”