Več dni bo prijetno vreme
Kar smo vsaj deloma pričakovali, se je v zadnjem tednu udejanjilo. Trditev, da bomo doživeli preobrat, ki bi nas lahko prehodno celo popeljal bližje zimskemu dogajanju, se je v veliki meri uresničila
Meja sneženja se je v ponedeljek spustila pod nadmorsko višino 2000 metrov, kar se v septembru ne dogaja ravno pogosto, zlasti noči pa so bile za ta čas zelo mrzle, v nočnih urah se je temperatura marsikje spustila, tudi občutno pod 10 stopinj Celzija. Ohladitev je bila torej izrazita, prav tako tudi poslabšanje ob prehodu prve ponedeljkove severne višinske doline. Ob silovitem udaru mrzlega severnega zraka so nastajale pogoste nevihte, tudi močne, mestoma pa je padala tudi toča. Količine padavin so bile marsikje velike.
Bilo je hladneje od povprečja
Druga četrtkova višinska dolina pa je za sabo prinesla le še nekoliko hladnejši zrak, medtem ko so bili pojavi občutno skromnejši. Ozračje je bilo namreč ob njenem prehodu že tako ali tako mrzlo, zato ni bilo več potrebne energije za nastajanje močnejših padavin in neviht. Vmes med obema višinskima dolinama pa se je dogajalo bolj malo in je bila slika precej umirjena.
Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v sosednji Furlaniji Julijski krajini je v preteklih dneh namerila najnižjo višino ničte izoterme na 2308 metrih, kar je za skoraj 900 metrov nižje od dolgoletnega povprečja in se običajno dogaja v novembru. Temperatura na višini 1500 metrov v prostem ozračju se je spustila do 5,6 stopinje Celzija, kar je za slabe 4 stopinje Celzija manj od dolgoletnih meritev. Tako nizko se je živo srebro v višinah nazadnje spustilo prve dni v juniju, ko je naše kraje prešla izrazita hladna fronta.
V prizemlju smo marsikje namerili najnižje temperature šele v včerajšnji noči, ko se je po prehodu druge višinske doline ozračje po prehodni burjici povsem umirilo in so se tla hitro ohlajala. Živosrebrni stolpec se je tudi tik morja spustilo do skoraj 10 stopinj Celzija, kar je v septembru res zelo malo.
Stanovitno in toplejše vreme
Včeraj se je začel preobrat, ki nas bo popeljal spet v normalnost, pravzaprav tudi čez, v res prijetno večdnevno jesensko dogajanje. Pred nami je obdobje s stanovitnim, povečini sončnim in sprva za ta čas tudi razmeroma toplim vremenom. Večinoma stanovitno vreme, z le morebitnim, trenutno sicer bolj malo verjetnim prehodnim spodrsljajem sredi prihodnjega tedna, bi se lahko zavleklo do prihodnje sobote ali nedelje.
Nad osrednjim Sredozemljem se je že včeraj začel krepiti soliden anticiklon s toplim in suhim višinskim zrakom. Prinaša stanovitnost in višje temperature. Gre za poletni anticiklon, kakršnega niti v minulih mesecih skorajda ne pomnimo. Zlasti v najvišjih slojih ga bo spremljal za ta čas zelo topel zrak. Ničta izoterma se bo povzpela do nadmorske višine okrog 4000 metrov, kar se navadno dogaja sredi najtoplejših poletnih dni. Segrelo se bo tudi prizemlje, toda v nekoliko manjši meri, ker je sončno žarčenje že razmeroma skromno, noči, ko se tla ohlajajo, pa dolge. Toda ne gre izključiti, da bomo v prihodnjih dneh namerili najvišje dnevne temperature tudi nad 26 stopinjami Celzija. Subtropski greben bo v glavnem preprečil dotok vlažnega zraka, zato bo prevladovalo sončno vreme. Od danes do vključno torka bo pretežno jasno z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo in za ta čas kar toplo.
Sredi prihodnjega tedna bo subtropski višinski zrak postopno zapuščal naše kraje, anticiklon pa bo v glavnem vseeno vztrajal, toda njegovo središče se bo pomaknilo nad osrednjo in vzhodno Evropo. Proti nam bo s severovzhodnimi vetrovi pritekal suh, toda hladnejši zrak. V drugi polovici tedna zaenkrat kaže na nadaljevanje povečini sončnega obdobja, morda z le občasno manjšo spremenljivostjo, toda ob nekoliko nižjih temperaturah.
BRA
