Veganstvo - etična izbira ali zloraba otrok?
Nedavna smrt desetmesečnega otroka, ki je bil močno podhranjen - starša naj bi bila vegana - je vzbudila burne polemike o primernosti rastlinske prehrane za otroke. Stališče strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra je jasno: vegetarijanstvo odsvetujejo doječim materam, veganstvo pa je po njihovem mnenju “a priori” škodljivo in zdravju nevarno. Njihove trditve ostro zavračajo vegetarijanci in vegani ter v svoj prid navajajo številne argumente.
“Večina teh kritik temelji na zastarelih, nedokazanih ali napačnih dogmah,” trdi mag. Marko Čenčur, član Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Po poklicu je elektronik, svoje strokovno področje pa je v magistrski raziskavi tesno prepletel z medicino. Ker je tudi sam že 18 let vegetarijanec, se je ob prebiranju strokovne literature in znanstvenih člankov osredotočil na vprašanje, kakšen vpliv ima meso v prehrani, če ga sploh ima. Ugotavlja, da slovenska stroka časti kult mesa, medtem ko znanstvenih argumentov, zakaj naj bi bilo meso v prehrani nujno potrebno, nima.
“Največje prehranske organizacije v svetu, na primer ameriška, ki šteje prek 70.000 zdravnikov, pediatrov in strokovnjakov za prehrano, pa kanadska in britanska prehranska organizacija ter lepo število največjih pediatričnih združenj v svetu trdi, da je vegetarijanska in tudi veganska prehrana lahko povsem ustrezna za dojenčke in otroke. Zato debate, ali je taka prehrana primerna za otroke ali ne, ni potrebna. Relevantna stroka je to že presodila,” je jasen Čenčur.
Američani podpirajo vegetarijance
Ameriška prehranska organizacija (ADA) je julija 2009 v svojem poročilu zapisala, da so vse vegetarijanske diete, tudi veganska, zdrave in hranilne za odrasle, dojenčke, otroke in najstnike, če so le dobro načrtovane. Pomagajo preprečevati in zdraviti kronične bolezni, kot so bolezni srca, rak, debelost in diabetes. Primerne so za ljudi vseh starosti, pa tudi za nosečnice in športnike.
Strokovnjaki v ZDA torej menijo, da se tako vegetarijanci, ki ne uživajo mesa, kot vegani, ki ne uživajo nobene hrane živalskega izvora, lahko prehranjujejo zdravo. Še več, zanimanje za vegetarijanske diete narašča predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in naj bi se v prihodnjem desetletju še povečalo.
Konstrukt neodgovornega vegana
Ugotovitve največje svetovne organizacije strokovnjakov za nutricionistiko so torej v nasprotju s trditvami naših pediatrov, ki se sklicujejo na smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko.
O argumentih bi lahko razpravljali, vendar je besedo v medijih doslej večinoma dobila le ena stran. Zato Robert Simonič, filozof, ki je že 30 let vegetarijanec, zadnje leto in pol pa tudi vegan, opozarja na pomanjkanje odgovornosti v slovenskem prostoru. “Ozračje, ki se je razvilo v javnosti, je zaskrbljujoče. Čeprav je še prezgodaj, da bi lahko vzpostavili vzročno povezavo med načinom prehranjevanja družine in otrokovo smrtjo, se je okrog te posebne okoliščine v medijskem prostoru razvila bistveno splošnejša konstrukcija javne podobe vegana kot neodgovorne osebe, ki dela škodo sebi in otrokom.”
K takšnemu stanju je prispevala pediatrična stroka z načinom svojega nastopa na konferenci v UKC samo dan po tragični smrti, meni Simonič. Pediatrom očita tudi, da ne ločijo nutricističnih od moralnih vidikov. Določene prehranske prakse izpostavljajo kot moralno neodgovorne, preprosto zaradi tega, ker so domnevno prehransko škodljive. “Strokovnjak pediater prehaja v vlogo presojevalca moralnih vprašanj, ki lahko svoja tozadevna mnenja postavlja v javni prostor s privilegirane pozicije tiskovne konference in privilegiranega dostopa do javnih medijev. Zagovorniki veganskih praks namreč prihajamo do besede z zamudo. Kdo bo prevzel odgovornost za škodo, prizadeto odgovornim veganom, vegetarijancem in zlasti njihovim otrokom, ki so že sedaj izpostavljeni pritiskom?” se sprašuje Simonič.
Etični vidiki veganstva
Veganstvo pa ni samo način prehranjevanja. Naslavlja predvsem etična vprašanja. Veganska prehrana ne vsebuje nobenih sestavin živalskega izvora, na primer jajc, mleka ali medu. Vegani tudi ne nosijo oblek in obutve iz usnja, volne ali svile, ne uporabljajo kozmetike, ki je testirana na živalih itn. Zavračajo vse, kar je povezano z ubijanjem in mučenjem živali. Nasprotujejo tudi temu, da bi živali obravnavali zgolj kot sredstvo za doseganje svojih lastnih ciljev. “Ne moremo torej na splošno govoriti o neodgovornosti veganske prehranske prakse, zlasti ob upoštevanju dejstva, da živinoreja predstavlja enega od glavnih virov toplogrednih izpustov na našem planetu,” pravi Simonič.
Starši potrebujejo prave informacije
Mag. Marko Čenčur se strinja, da je treba prehrano za otroke pravilno načrtovati. “Kakršenkoli je tip prehrane, napaka v tem obdobju lahko pusti dolgotrajne posledice. Vsejeda prehrana pri tem ni nobena izjema.”
Odgovornim očita, da starši dnevno prejmejo ogromno informacij o tem, kako pravilno sestaviti vsejedi obrok - “kar je relativno težko ob poplavi raznih salam, paštet, klobas in podobnih, za otroka izredno škodljivih živil” -, medtem ko v primeru veganske prehrane strokovnjaki teh informacij ne dajejo.
“Namesto tega veganski starši poslušajo očitke in svarila, skoraj brez izjeme pa tudi relativno agresivno siljenje v 'normalen', torej vsejedi način prehranjevanja,” opozarja Čenčur.
Meni, da je takšen odnos izredno neodgovoren, škodljiv in meji na kazensko odgovornost. “Sploh ko vidimo, kakšno akcijo so sprožili zdravniki ob zadnji smrti otroka, ki niti ni umrl zaradi veganstva. Za propagandno gonjo je bilo dovolj že, da je bil vegan. Zanimivo bi bilo vedeti, v koliko primerih, ko so otroci umirali zaradi vsejede prehrane - recimo zaradi salmonele ali E-coli, ki jo dobijo v napačno pripravljenem mesu -, zdravniki organizirajo tiskovno konferenco o nevarnostih vsejede prehrane.”
Pristranskost in osebne preference posameznikov so zato več kot očitne, meni Čenčur. “Poleg vsega zagovarjajo stališča, ki so v popolnem nasprotju z mednarodno prehransko stroko.”
Starši, ki prakticirajo vegetarijanski in veganski način prehranjevanja, potrebujejo predvsem informacije, kako sestaviti ustrezne jedilnike, menijo v slovenski veganski iniciativi. A na koga naj se obrnejo? “Zdravniki veganskim staršem ne znajo svetovati drugega kot to, naj hranijo otroke z živalskimi beljakovinami, veganstvo pa kategorično označijo kot zlorabo,” pravijo.
Ugotavljajo, da je večina veganskih staršev nutricionistično dobro podkovanih in v načrtovanje prehrane vložijo veliko truda. Pravzaprav je veganom in njihovim otrokom mnogo laže slediti smernicam zdrave prehrane kot drugim ljudem.
Da pa vegani ne bi bili žrtve slabe poučenosti zdravnikov, v veganski iniciativi priporočajo, da si primere jedilnikov in druge informacije pridobijo tudi na spletu. Priporočajo strani The Vegetarian Resource Group, Vegan Health, Viva in The Vegan Society.
Kako poskrbimo za dovolj vitamina B12?
Nekaj kratkih nasvetov veganskim staršem daje tudi mag. Čenčur: “Poskrbite, da otrok dobi dovolj kalorij, ki so predvsem v žitaricah, mletih ali pasiranih semenih in oreščkih, pasiranih stročnicah, pasiranem tofuju ipd. Temu dodajte kuhano zelenjavo, sadje in poskrbite, da otrok zaužije dovolj vitamina B12. Ta je v obliki dodatka bistveno bolj kvaliteten in za človeka veliko bolj primeren kot tako propagirani B12 v živilih živalskega izvora. Če dojite, prav tako poskrbite za zadosten vnos vitamina B12. Za zadostno preskrbo z vitaminom D poskrbite, da bo otrok izpostavljen soncu približno dve uri na teden. Otroka po možnosti dojite vsaj do prvega leta.”
Vegansko prehrano otrok je relativno enostavno pripraviti, meni Čenčur. “Povsem drugače pa je z uravnoteženim vsejedim jedilnikom, vsaj če sklepamo po naravnost katastrofalnem zdravstvenem stanju vsejedih otrok na Zahodu.”
ALJA TASI
