Miran Sirk (na fotografiji) iz briške peničarske kleti Bjana je  na 
največjem vinskem ocenjevanju britanske revije Decanter 
prejel platinasto priznanje za penino bjana brut zero 2010. 
Enakega priznanja je bila deležna tudi klet Jakončič za rebulo 
carolina 2013.
Miran Sirk (na fotografiji) iz briške peničarske kleti Bjana je na največjem vinskem ocenjevanju britanske revije Decanter prejel platinasto priznanje za penino bjana brut zero 2010. Enakega priznanja je bila deležna tudi klet Jakončič za rebulo carolina 2013. Foto: Leo Caharija

Vrhunci okusnega leta na Primorskem

Sobota

Gastronomski ponudniki iz Primorske so v letu 2016 utrdili prepoznavnost doma in po svetu, kar izpričuje kakovost in usmerjenost njihove ponudbe. Velikokrat izraženo potrebo po tesnejšem sodelovanju za temeljitejši nastop so z izdajo gastronomskega vodnika Okusi Primorske 2017 konec novembra podprle tudi Primorske novice. Gastronomija je vse pomembnejše motiv turistov za prihod v primorske kraje.

Dame z briških domačij že deset let predstavljajo domače 
pridelke, predvsem vino, na tradicionalni ljubljanski prireditvi 
Brike v mestu. Ob okroglem jubileju jim je po nekaj odpovedih 
uspelo predstavitev pripraviti tudi v Novi Gorici, kjer so se 
pred desetletjem predstavile prvič.
Dame z briških domačij že deset let predstavljajo domače pridelke, predvsem vino, na tradicionalni ljubljanski prireditvi Brike v mestu. Ob okroglem jubileju jim je po nekaj odpovedih uspelo predstavitev pripraviti tudi v Novi Gorici, kjer so se pred desetletjem predstavile prvič.Borut Zivulovic
Konec novembra so Primorske novice (PN) izdale gastronomski vodnik Okusi Primorske 
2017. Direktor PN Rok Hladnik (tretji z leve) in urednik vodnika Sašo Dravinec (na njegovi 
desni) sta za izpostavljeno ponudbo podelila posebne plakete gostilnam Za Gradom (Koper), 
Hiša Franko (Kobarid), Pri Lojzetu (Zemono), Pikol (Rožna Dolina) in Mahorčič (Rodik).
Konec novembra so Primorske novice (PN) izdale gastronomski vodnik Okusi Primorske 2017. Direktor PN Rok Hladnik (tretji z leve) in urednik vodnika Sašo Dravinec (na njegovi desni) sta za izpostavljeno ponudbo podelila posebne plakete gostilnam Za Gradom (Koper), Hiša Franko (Kobarid), Pri Lojzetu (Zemono), Pikol (Rožna Dolina) in Mahorčič (Rodik).Jure Batagelj
Domačija Kabaj je bila s svojimi vini že tretjič izbrana med 100 najboljšimi kletmi po izboru 
ameriške vinske revije Wine&Spirits. Jean Michel Morel (ob njem sta na fotografiji še Katja 
Kabaj Morel in Tina Morel) je tako njihov pridelek oktobra predstavljal na odmevnem salonu 
v San Franciscu.
Domačija Kabaj je bila s svojimi vini že tretjič izbrana med 100 najboljšimi kletmi po izboru ameriške vinske revije Wine&Spirits. Jean Michel Morel (ob njem sta na fotografiji še Katja Kabaj Morel in Tina Morel) je tako njihov pridelek oktobra predstavljal na odmevnem salonu v San Franciscu.Leo Caharija
Kuharska mojstrica Ana Roš iz Hiše Franko v Starem selu pri 
Kobaridu je z dokumentarcem iz serije Chef's Table na mreži 
Netflix dosegla planetarno prepoznavnost, prek katere je v 
Posočje privabila številne gurmane z vsega sveta.
Kuharska mojstrica Ana Roš iz Hiše Franko v Starem selu pri Kobaridu je z dokumentarcem iz serije Chef's Table na mreži Netflix dosegla planetarno prepoznavnost, prek katere je v Posočje privabila številne gurmane z vsega sveta. Leo Caharija
V Brdih so v začetku junija pripravili jubilejni, 50. praznik 
češenj. Sladki prvi sadeži so ob vinu zaščitni znak Brd. 
Čeprav je program letošnjega praznika krojilo muhasto 
vreme, so številni obiskovalci prišli v Brda.
V Brdih so v začetku junija pripravili jubilejni, 50. praznik češenj. Sladki prvi sadeži so ob vinu zaščitni znak Brd. Čeprav je program letošnjega praznika krojilo muhasto vreme, so številni obiskovalci prišli v Brda. Leo Caharija
V Šempasu so v začetku aprila pripravili jubilejni, deseti 
festival vin, široko predstavitev vin iz domačih in udomačenih 
sort, oljčnega olja in lokalne kulinarike. Festival vsako leto 
dopolnijo strokovne razprave in delavnice.
V Šempasu so v začetku aprila pripravili jubilejni, deseti festival vin, široko predstavitev vin iz domačih in udomačenih sort, oljčnega olja in lokalne kulinarike. Festival vsako leto dopolnijo strokovne razprave in delavnice. Leo Caharija
Konec maja so v Marezigah pripravili prenovljen in razširjen Praznik refoška. Na njem je 
predsednik parlamenta Milan Brglez (desno) v spremstvu koprskega župana Borisa Popoviča 
vinarja Borisa Bordona iz Dekanov okronal za kralja refoška.
Konec maja so v Marezigah pripravili prenovljen in razširjen Praznik refoška. Na njem je predsednik parlamenta Milan Brglez (desno) v spremstvu koprskega župana Borisa Popoviča vinarja Borisa Bordona iz Dekanov okronal za kralja refoška.Zdravko Primožič/Fpa
Druga sezona Primorskega vrtička, akcije Primorskih novic in 
KZ Agraria iz Kopra, je utrdila spoznanje, da je na domačem 
vrtu pridelana hrana še okusnejša in bolj zdrava. Na dveh 
dneh odprtih vrat se je na posestvu Purissima izmenjalo zelo 
veliko vrtičkarjev.
Druga sezona Primorskega vrtička, akcije Primorskih novic in KZ Agraria iz Kopra, je utrdila spoznanje, da je na domačem vrtu pridelana hrana še okusnejša in bolj zdrava. Na dveh dneh odprtih vrat se je na posestvu Purissima izmenjalo zelo veliko vrtičkarjev.Jaka Jeraša
v Izoli so aprila pripravili peti Orange Wine Festival, široko 
mednarodno predstavitev belih maceriranih vin. Prišlo je 
ogromno obiskovalcev z vseh koncev, da so okušali vina, po 
katerih je vinska Primorska vse bolj cenjena v svetu.
v Izoli so aprila pripravili peti Orange Wine Festival, široko mednarodno predstavitev belih maceriranih vin. Prišlo je ogromno obiskovalcev z vseh koncev, da so okušali vina, po katerih je vinska Primorska vse bolj cenjena v svetu. Tomaž Primožič/Fpa
Čeprav so kraški vinarji na čelu s predsednikom njihovega 
konzorcija Borisom Lisjakom (na fotografiji) odločeni, da je 
“primer teran” končana zgodba, je iz Bruslja prišel hladen tuš, 
da bo sprožena razprava o morebitni omejeni uporabi 
zaščitenega imena za vino iz hrvaške Istre.
Čeprav so kraški vinarji na čelu s predsednikom njihovega konzorcija Borisom Lisjakom (na fotografiji) odločeni, da je “primer teran” končana zgodba, je iz Bruslja prišel hladen tuš, da bo sprožena razprava o morebitni omejeni uporabi zaščitenega imena za vino iz hrvaške Istre. Bogdan Macarol
Nedavno se je iztekla bogata in dolga življenjska pot Livia Felluge iz Rožaca v Furlaniji. Doma 
je bil iz Izole, od koder so se odselili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Felluga velja za 
pionirja sodobnega italijanskega vinarstva, na njegovo željo je družina pred leti spet zasadila 
vinograde v okolici Izole.
Nedavno se je iztekla bogata in dolga življenjska pot Livia Felluge iz Rožaca v Furlaniji. Doma je bil iz Izole, od koder so se odselili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Felluga velja za pionirja sodobnega italijanskega vinarstva, na njegovo željo je družina pred leti spet zasadila vinograde v okolici Izole.
V tradicionalnem največjem slovenskem ocenjevanju oljčnih 
olj za Zlato oljčno vejico je šampionski naslov za sortno oljčno 
olje istrske belice pripadel Miranu Adamiču iz Kopra (v 
sredini). Vicešampionska naslova sta prejeli kmetiji Borisa 
Sabadina in družine Lisjak, prav tako iz Kopra.
V tradicionalnem največjem slovenskem ocenjevanju oljčnih olj za Zlato oljčno vejico je šampionski naslov za sortno oljčno olje istrske belice pripadel Miranu Adamiču iz Kopra (v sredini). Vicešampionska naslova sta prejeli kmetiji Borisa Sabadina in družine Lisjak, prav tako iz Kopra. Tomaž Primožič/Fpa
Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, je dosegel polnoletnost. V dveh festivalskih dneh 
se je marca v Portorožu  predstavilo več kot 50 vinarjev iz treh držav, festival pa je obiskalo več 
kot 1000 ljubiteljev vin iz avtohtone istrske sorte vinske trte.
Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, je dosegel polnoletnost. V dveh festivalskih dneh se je marca v Portorožu predstavilo več kot 50 vinarjev iz treh držav, festival pa je obiskalo več kot 1000 ljubiteljev vin iz avtohtone istrske sorte vinske trte.Zdravko Primožič/Fpa
Letos je umrl Stanko Radikon z  Oslavja nad Gorico, ki je bil v minulih dveh desetletjih eden od 
pionirjev vrnitve k tradicionalni pridelavi belih vin. Z vrhunskimi vini, vedrino in neumornim 
entuziazmom je med najbolj zaslužnimi za svetovno prepoznavnost belih maceriranih vin. V 
njegovo čast in spomin so pred dnevi pripravili festival Živijo!.
Letos je umrl Stanko Radikon z Oslavja nad Gorico, ki je bil v minulih dveh desetletjih eden od pionirjev vrnitve k tradicionalni pridelavi belih vin. Z vrhunskimi vini, vedrino in neumornim entuziazmom je med najbolj zaslužnimi za svetovno prepoznavnost belih maceriranih vin. V njegovo čast in spomin so pred dnevi pripravili festival Živijo!.Leo Caharija