Vrnitev postojnskih vesoljčkov

Začetki postojnske rock skupine Aliens (Vesoljčki) segajo v leto 1989, ko je na kaseti - se še spomnite, kaj je to? - izdala svoj demo album To noč in kmalu zatem razpadla. Alena Mitroviča in Petra Bužanina, zdaj v najboljših letih, so pred kratkim ponovno zasrbeli prsti in glasilke. Saj veste, kako gre to: za rojstni dan ti prijatelji podarijo novo kitaro, spet začneš malce več brenkati ... in ugotoviš, da pravzaprav še nisi za v staro šaro.

Začetki

“Iz vojske sva prišla in ustanovila svoj bend,” se začetkov skupine spominja pevec in kitarist Bužanin. “Že takrat smo se odločili, da bo naša skupina igrala avtorske pesmi, čeprav smo nastopali na plesih. To je bilo za tiste čase čudno,” dodaja Mitrovič, avtor besedil in kitarist.

Aliens so v kratkem času postali precej prepoznavni. Bili so predskupina na koncertih rock skupin Pomaranča in Chateau. Zvezdniški trenutek, ko jih je Pero Lovšin povabil kot predskupino na svoje koncerte, pa so zamudili. Lovšin je poklical Mitrovičevo mamo v Koper, študent pa ni nič poklical iz Ljubljane, tako da je priložnost splavala po vodi. Mobitelov takrat še ni bilo. Namesto njih je povabilo sprejela Bigfoot Mama.

Mitrovič se je kasneje iz Kopra preselil v Postojno, kjer si je ustvaril družino. “Ali moraš biti malce čuden, ali pa tu rojen, da resnično razumeš, za kaj gre,” se smeji Bužanin, seveda rojeni in zavedni Postojnčan.

Nadaljevanje

“Presenetljivo, da se nas nekateri še zdaj dobro spomnijo, čeprav takrat nismo dolgo igrali,” ob ponovni aktivaciji ugotavlja pevec s prepoznavnim raskavim in močnim vokalom. “Novi CD smo posneli zaradi sebe. Če bo ljudem všeč, toliko bolje,” dodaja Bužanin.

Album Na križišču cest, ki ga po besedah avtorjev krasi “značilen primorski zvok”, so posneli v studiu Jadrana Ogrina v Dekanih. In kakšen je ta značilni primorski zvok? “Akustični rock s prijetnimi harmonijami za uho. Zvok, ki ti lahko ni všeč, nikakor pa ni moteč. Nekaj med Danilom Kocjančičem, Jadranom Ogrinom in Mefom,” razlaga Mitrovič.

Odzivi so dobri. Skupina v novi zasedbi je imela že več koncertov. Sredi poletja so, skupaj s postojnskim mešanim pevskim zborom, na mestnem trgu predstavili novo himno in še enajst avtorskih skladb z estetsko oblikovanega CD. Z zborom so posneli dve verziji himne, eno z glasbeno spremljavo in eno “a cappella”.

“Take himne nima vsako mesto. Snemanje z zborom je bila enkratna izkušnja. Projekt nam je vzel štiri mesece, čeprav smo v studiu snemali le dobra dva tedna. Brez podpore doma ne bi šlo,” priznavata ustanovna člana skupine Aliens, ki so se jima v novi izvedbi pridružili še Gašper Makarovič na bobnih, Marko Markovčič na klavirju in harmoniki, David Čauševič na basu in Nina Bužanin, Petrova hčerka in študentka solo petja, ki je na albumu odpela pesem Moje in tvoje ljubezni. V pesmi Ulica moja pa je na basu gostoval lastnik studia in glasbena legenda Jadran Ogrin, ki je tudi producent albuma Na križišču cest.

“Cilj vseh glasbenikov je, da se njihova glasba pride do ljudi, da se vrti na radiu,” priznava Mitrovič. Naslovna pesem albuma je bila tudi zmagovalna poletna “pesem in pol” na Radiu Koper in gre v boben za izbor “pesmi leta 2011”. Veliko jo vrtijo tudi na postojnskem Radiu 94, na Radiu 1 pa je DJ Adiju najbolj všeč blues Ulica moja.

Načrti

Bužanin živi v Postojni in se ukvarja z vzdrževanjem vodovoda. Mitrovič pa je diplomirani inženir elektrotehnike in strokovnjak s področja informatike in organizacije. Je tudi revizor informacijskih sistemov in piše kolumne za naš časopis v rubriki ABC podjetništva. “Saj ima tudi predsednik računskega sodišča svoj bend,” pripomni. “Zakaj bi bil nekdo, ki igra v glasbeni skupini, manj resen od tistega, ki na primer jadra.”

Pesmi imata Bužanin in Mitrovič še za tri plošče. Toliko sta jih ustvarila, da je morala štiričlanska komisija - ona dva skupaj z ženama - odločiti, katere pesmi bodo dobile prostor že na prvem albumu. “Če je naše sporočilo dovolj jasno, ga bodo ljudje slišali. Tega ne počnemo zaradi denarja. Potrebovali bi sicer pomoč pri distribuciji CD, ki je sami ne zmoremo. Naš cilj je tudi, da si ljudje našo ploščo lahko sposodijo v knjižnicah,” razlaga Bužanin.

“Nismo glasbeni virtuozi, ampak celota deluje v redu. Sporočilo, ki ga dobiš prek glasbe, je nekaj posebnega. Če ne bi v to verjela, ne bi šla v projekt, ki naju je veliko stal. Vse je posneto akustično, kitare so posnete na mikrofone, ne prek kablov,” dodaja Mitrovič.

Poleg že omenjene naslovne pesmi so na albumu v glavnem rock balade. Aliensi verjamejo, da moraš z glasbo tudi kaj povedati. In oni so zdaj tu, ker imajo kaj povedati. Vsaka pesem je zgodba zase, pravijo. Samo prisluhniti ji je treba.

ALJA TASI