Vrtnarski nasveti Matica Severja: Sonce na vrtu. Lahko sončnice sejemo tudi julija?

Sončnice so med tistimi rastlinami, ki jih skoraj ni treba posebej predstavljati. Že otrok ve, kaj je sončnica. Velik rumen cvet na visokem steblu, ki je obrnjen k svetlobi. A ravno pri tako znanih rastlinah se pogosto zgodi, da jih jemljemo preveč samoumevno. V resnici je sončnica veliko več kot le vesela poletna cvetlica ob ograji ali na robu zelenjavnega vrta. Je rastlina toplote, odprtega prostora, hrane za opraševalce, semena za ptice, olja za kuhinjo in tudi tista skoraj otroško preprosta vrtna izkušnja, ko iz enega samega semena v nekaj mesecih zraste rastlina, višja od človeka.

V Sloveniji sončnica nikoli ni bila samo vrtna okrasna rastlina. Res je, da jo največkrat srečamo ob podeželskih vrtovih, ob zelenjavnih gredah, na robovih njiv in kot sezonski poudarek ob hišah, vendar ima tudi poljedelsko ozadje. V ravninskih in toplejših delih države raste tudi na njivah. Njena pridelava pri nas ni tako razširjena kot pridelava koruze, pšenice ali oljne ogrščice, a sončnično polje kljub temu ni tuj prizor slovenske kulturne krajine. V zadnjih letih jo dodatno odkrivamo zaradi hladno stiskanega olja, zaradi pomena za čebele in zaradi privlačne podobe, ki jo sončnice vnesejo v krajino.

Predvsem enostavna

Ne zahteva posebnega vrtnarskega znanja, a vseeno bolje uspeva, če razumemo nekaj njenih osnovnih potreb. Sončnica je rastlina sonca in odprtega prostora. Najlepša bo tam, kjer ima vsaj večji del dneva neposredno sončno svetlobo, dovolj globoka in hranilna tla ter nekaj zavetja pred močnim vetrom. Če jo posadimo ob ograjo, steno, vrtno lopo ali v ozadje grede, ji s tem že ustvarimo boljše razmere.

Sončnice lahko uporabimo v namiznem aranžmaju ali drugih poletnih kreacijah.

Foto: Pexels

Enoletna je "ta prava"

Najpogosteje gojimo enoletne sončnice, botanično Helianthus annuus. Te v eni sezoni vzkalijo, zrastejo, zacvetijo, razvijejo seme in zaključijo svoj življenjski krog. Obstajajo pa tudi trajne sončnice, ki vsako leto znova odženejo iz tal. Te imajo običajno manjše cvetove, a jih je več, zato so zelo uporabne v bolj naravnih, trajničnih zasaditvah. Za klasično podobo visokih sončnic z velikimi cvetovi pa še vedno največkrat posežemo po enoletnicah.

Če le gre, sejemo spomladi

Setev sončnic je ena bolj hvaležnih vrtnih nalog. Najbolj običajen čas setve je od aprila do maja, ko se tla dovolj ogrejejo in nevarnost pozebe počasi mine. Lahko jih sejemo v lončke in jih kasneje presadimo na prosto, lahko pa jih od sredine pomladi sejemo neposredno v tla. Setev v lončke ima veliko prednost, saj mlade rastline lažje obvarujemo pred polži. Ti znajo sejance hitro uničiti. Če rastline najprej vzgojimo v lončkih, jih presadimo šele, ko so že nekoliko večje in odpornejše.

Pri setvi v lončke uporabimo navaden kakovosten substrat, seme položimo posamezno v lonček in ga prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Lončke postavimo na toplo in svetlo mesto.

Ko rastline vzkalijo in razvijejo prve prave liste, jih postopoma navajamo na zunanje razmere. Rastline, ki so nekaj tednov rasle v zavetju, se morajo navaditi vetra, močnejšega sonca in nočnih temperaturnih nihanj. Šele nato jih posadimo na stalno mesto.

Ali lahko sončnice sejemo tudi julija?

Lahko, vendar z nekaj zdrave vrtnarske previdnosti. Julijska setev je smiselna predvsem pri nižjih, hitro rastočih sortah in kadar želimo poznopoletno ali jesensko cvetenje. Za visoke sorte, ki potrebujejo več časa do cvetenja, je julija že pozno. Sončnice namreč od setve do cvetenja potrebujejo približno enajst do osemnajst tednov, odvisno od sorte, vremena, hranil in vode. Če jih sejemo julija, se lahko zgodi, da bodo lepo zrasle, a jih bo pred pravim vrhuncem ustavila hladnejša jesen. Kljub temu je vredno poskusiti, posebno v toplejših krajih in v vrtovih, kjer jesen dolgo ostane mila.

Ne obstaja le rumena sorta sončnic. Poznamo tudi rdeče, dvobarvne, bele ...

Foto: Karolina Grabowskakaboompics

Za takojšen učinek

Kadar pa želimo takojšen učinek, je v tem času pogosto boljša izbira nakup že razvitih ali celo cvetočih sadik sončnic v vrtnih centrih in cvetličarnah. Te lahko posadimo v večje lonce, ob vhod, na teraso ali neposredno na gredo, kjer v trenutku vnesejo poletno razpoloženje. Pri izbiri sadik ali semena ne ostanimo le pri klasični podobi visoke rumene sončnice. Poznamo nizke sorte za lonce in robove gred, višje sorte za ozadje zasaditev, polnocvetne sorte z gostimi cvetovi, rdečkaste, bakrene, skoraj bele, limonasto rumene in dvobarvne različice.

Za uspešno gojenje

Tla za sončnice naj bodo globoka, rahla in hranilna. Pred sajenjem jim koristi dodatek komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja. V preveč revnih tleh bodo sicer rasle, a bodo nižje, tanjše in manj razkošne. Po drugi strani pa tudi pretiravanje z dušikom ni najboljša pot, saj lahko povzroči bujno rast listov in stebel na račun trdnosti in cvetenja.

Zalivanje je pri sončnicah posebno pomembno v začetku rasti in v času oblikovanja cvetnih koškov. Mlade rastline imajo še plitev koreninski sistem in se v suhem vremenu hitro ustavijo. Pozneje sončnica razvije močnejše korenine, a to ne pomeni, da ji dolgotrajna suša ne škodi. Pri visokih sortah je opora skoraj nujna. Palica, bambus, kovinska opora ali preprosto privez ob ograjo lahko preprečijo, da bi se rastline po poletni nevihti polegle. Opora naj bo nameščena dovolj zgodaj, preden se steblo začne kriviti.

Nizke sorte sončnic so čudovite v loncih skupaj s homulicami, afriško marjetico in okrasnim krompirjem.

Foto: Pixabay

Tudi za teraso in balkon

Sončnice v loncih so posebna zgodba. Uspejo, vendar moramo izbrati pravo sorto. Nižje in kompaktne sorte so za posode precej primernejše kot visoke velikanke. Lonec naj bo dovolj velik, substrat hranilen, zalivanje pa redno. V vročih dneh se posode hitro izsušijo, zato sončnice v loncih pogosto potrebujejo več pozornosti kot tiste v tleh. Ena najlepših lastnosti sončnic je njihova vrednost za živi vrt. Cvetovi privabljajo čebele, čmrlje in druge opraševalce. Ko cvetenje mine, pa se zgodba ne konča. Če cvetnih koškov ne porežemo takoj, se v njih razvije seme, ki je dragocena hrana za ptice. V bolj urejenih vrtovih se včasih bojimo pustiti odcvetele rastline stati predolgo, a pri sončnicah je prav to pogosto najlepši del njihovega kroga. Poletna rumena podoba se počasi spremeni v jesensko, nekoliko suho, a polno življenja.

Hladno stiskano sončnično olje je še posebno priljubljeno.

Foto: Pixabay

Na koncu semena in kompost

Seveda lahko seme poberemo. Ko se cvetni košek posuši in semena dozorijo, jih izluščimo, dosušimo in shranimo v papirnato vrečko na suhem mestu. Del semen lahko namenimo pticam, del pa prihranimo za naslednjo setev. Pri sortah, ki niso hibridi, bomo tako lahko ohranili vsaj del lastnosti matične rastline. Pri hibridih pa potomci pogosto niso enaki, kar ni nujno slabo. V vrtu so presenečenja včasih prav prijetna. Ko jeseni rastline zaključijo svojo nalogo, jih lahko odstranimo in kompostiramo. Debela stebla se razkrajajo počasneje, zato jih je dobro narezati na manjše kose. Sončnica je preprosta rastlina, a nikakor banalna. V njej je nekaj starega in nekaj otroškega, nekaj kmečkega in nekaj skoraj slikarskega. Čeprav se morda ne vklaplja v najsodobnejše trende, njena prisotnost kot igriv moment malce razgiba toge novodobne mikro krajine.