Za “lamnanska” jabolka se splača zaviti s poti

Sklenil sem se držati napotka, ki je seveda veljal le ob prihodu po cesti, ki mimo Drobočnika pripelje v Lom iz Mosta na Soči. Za Goričane je smer preko Banjšic za četrtino krajša in neprimerno bolj razgledna, vendar je v tem primeru potrebno pri mlekarni zaviti desno. Je pa dobro vedeti, da ne gre za pravo mlekarno, ampak za zbiralnico mleka, ki spominja na stare čase, ko je bila živinoreja v Lomu pomembnejša, oddaja mleka pa obvezna. Stavba služi tudi za vaški stenčas, tako da je res ni mogoče zgrešiti.

Od tu naprej je vse enostavno. Ozka cementna cesta se strmo dviga po pobočju in ko izza ovinka zagledate hišico z velikimi sončnimi zbiralniki na strehi in pročelju, za njo pa sadovnjak, ste prišli na cilj. “Jabolka smo že pobrali, saj jih letos ni bilo dosti. Tako letino je bolj za pozabiti kot za se je spominjati,” nam takoj po pozdravu pove Marica Bavdaž, pristavi kavo in prinese steklenico soka. “Po vseh ovinkih si fanta verjetno najprej zaslužita požirek kačje sline, da umirita želodca,” modro pripomni njen mož Slavko. In tako smo, čeprav smo se prišli pogovarjati o jabolkih, obisk začeli s kot žamet mehko in prav prijetno dišečo domačo viljamovko; občutek imam, da na kmetiji drugače tudi biti ne more.

Najvišji primorski sadovnjak

“Nisem ravno prepričan, ampak zdi se mi, da na Primorskem ni višje ležečega strnjenega nasada jablan,” navrže Slavko, za domače Slavc. Sadovnjak s 1500 drevesi je na 630 metrih nadmorske višine, drevesa pa so bila posajena prav na veliko noč leta 1996. No, zdaj jih je nekaj manj, Marica in Slavc pa še ne vesta, ali naj bi zagrizla v kislo jabolko obnove ali ne. Da se je marsikaj spremenilo, povesta. Nabralo se jima je nekaj let, hči Katja se je omožila na Vojsko in le občasno pripelje vnuka Nejca in vnučko Emo na obisk, sin Tadej ubira zaenkrat druga pota, vendar ostaja Lomnjan, oziroma Lamnan, če naj povem v narečju, ki velja za križanca med idrijskim in tolminskim. Zakaj se vasi reče Kanalski Lom, pa je dolga zgodba, ki izhaja iz časov, ko so si nekaj hiš lastile tolminska cerkev in gospoda, druge pa Goriška. Vse Lamnane je upravno sicer združil že Napoleon, vendar so jih razni Franci, Jožefi, Marije in Tereze ponovno razdvojili, dokler jih ni pod eno oblast, in to tolminsko, postavil Tito, sem nekje prebral. Meja med Tolminskim in Kanalskim Lomom je potoček Vogršček, v zavesti krajanov pa velja ravno toliko, kot potok sam. Kar pomeni, da je (v glavnem) ni.

Poskusni nasad

Bavdaževe sem prvič obiskal v času, ko so jablane komaj začele dajati prve sadeže. Šlo je za neke vrste poskusni nasad, ki so mu botrovala sredstva, ki jih je takratni tolminski župan Viktor Klanjšček uspel navrtati v Bruslju. V okviru programa Phare je bilo posajenih 12 hektarjev nasadov na raznih koncih tolminske in kobariške občine, od najnižjega v Volčah do najvišjega v Lomu. “Večina jih je še pri življenju,” pravi kmetijski svetovalec Bogdan Črv iz tolminskega oddelka novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Namen programa je bil preveriti možnosti za pridelovanje in trženje jabolk in pridelkov iz jabolk v našem predalpskem prostoru. Za razliko od prevladujočih visokih dreves travniških jablan so bili ti nasadi nizki, jablane pa gosto v špalirju, kot kake trte. Po skoraj dvajsetih letih lahko rečemo, da so bili potrjeni dobri naravni pogoji za razvoj sadjarstva, navdušenje pionirjev pa ni preskočilo na druge krajane. Škoda, je prepričan Bogdan Črv, saj bi lahko bilo sadjarstvo dober vir dodatnega zaslužka na kmetijah, ki sicer ostajajo bolj zveste živinoreji. Ali pa jih ljudje zapuščajo, kot zgovorno pričajo podatki o gibanju števila prebivalcev. Pred sto leti je lomljanska fara štela 1144 duš, danes le še 164.

“Se kar pozna, da ni več stricev pri hiši,” potarna Slavc. “Ti so imeli vedno časa na pretek. V kamnitem koritu so z lesenim batom drobili sadje, ure in ure so si dali opravka s stiskalnico, tedne in tedne kuhali žganje iz tropin. Danes smo se morali posodobiti. Jabolka meljemo z električnim mlinom, tudi pri stiskanju si pomagamo z elektriko. Žganje pa kuhamo kar iz prevretega mošta, je manj zamudno,” je naštel nekaj sprememb, rojenih bolj iz nuje kot same želje po spreminjanju starih navad.

Zdaj je čas za zlati delišes

V sadovnjaku je v tem času le še sem ter tja kakšno prezrto jabolko. Sosedove jablane so obložene, vendar se rabutati ne splača, je sadje še povsem nezrelo. “Tiste sevke bodo užitne okrog novega leta,” se mi smejeta domačina. V kleti imata še nekaj zabojev letošnjih jabolk, primernih za ozimnico. Na trg jih ne vozita, kupci od blizu in daleč so sami našli pot do njih. “Tudi iz Italije prihajajo,” pove Marica, Slavc pa mi pove, kako določijo, kdaj je jabolko primerno za obiranje: “Jabolka za ozimnico pobiramo, ko je sadje tehnološko zrelo, ko še ni razvilo vsega sladkornega potenciala, medtem ko sok iztiskamo iz popolnoma zrelih jabolk. Zato gremo skozi nasad vsaj trikrat: dvakrat po jabolka za prodajo sadežev, v tretje po jabolka za predelavo.” Izkušnje pri določanju zrelosti so pomembne, vendar ima sadjar tudi nekaj pripomočkov. Vsebnost škroba merijo z jodovim testom in ga določa takoimenovani streifov indeks, trdoto plodov s penetrometrom, ki pove, s koliko moči moramo pritisniti, da prodremo 5 milimetrov v plod, količino sladkorja določijo z refraktometrom. Prehitro pobrano sadje nam v shrambi oveni, prepozno se skvari, torej je potrebno biti pozoren na to, kdaj je odprto obiralno okno za posamezne sorte, kot pravijo sadjarji najprimernejšemu času za spravilo pridelka.

Bavdaževi imajo štiri sorte: zlati delišes, jonagold, idared in fuji. V času do novega leta priporočata nakup zlatega delišesa, potem bo čas za jonagold in idared. S fujijem nista posebej zadovoljna. Zlati delišes in jonagold sta slajšega okusa, idared ima bolj izraženo kislino. Za sok je najboljše združiti vse sorte, za krhlje pa uporabljata idared in zlati delišes. Tudi pri jabolkih je potrebno iskati harmonijo okusov, sladkega in kislega, zraven pa še primerno sočnost, čvrstost mesa, zdrav videz plodu ...

Mošt, sok, jabolčno vino, kis in sadjevec

Sosed, ki je prišel k Bavdaževim stiskati jabolka, ima travniške jablane, največ sevko. Plodovi so drobni, nekatere je prijela megla, pokaže na lise na lupini. Sok, ki priteče, ni najbolj sladek, vendar bi šele z refraktometrom lahko ugotovili, ali je to zaradi nizkega sladkorja ali visoke kisline. Čebele vsekakor privabi... “Ga bom pustil kak dan, da začne vreti, takrat je najboljši, še posebej, če ga piješ ob pravkar pečenih kostanjih,” poznavalsko pohvali pijačo, ki je včasih v goratih krajih nadomeščala vino.

Slavc pristavi, da so včasih za pripravo jabolčnega vina zrelim jabolkom dodajali lèsenke, kot žogice za namizni tenis velike plodove necepljenih dreves, ki so zaradi visoke kisline preprečevali oksidacijo mošta. Danes tega ne počno, pa tudi uporaba mošta je drugačna. Del ga pasterizirajo in ustekleničijo kot jabolčni sok, del pa prevrejo v jabolčno vino, ki pa je le stopnja do končnega pridelka. To pa je lahko sadjevec, če jabolčno vino destilirajo, ali jabolčni kis, če gre fermentacija svojo pot in se alkoholno vrenje zaključi s kislinskim. Sok in kis Marica prodaja na tolminski tržnici, seveda pa tudi tistim, ki jo poiščejo na domu.

Žganje, kačja slina, pa je dejansko namenjeno za lajšanje vseh mogočih muk. Resda mora biti steklenica vedno pri roki, saj nikoli ne veš, kaka slabost te lahko zagrabi, vendar Marica pripravlja tudi razne zeliščne tinkture, ki zdravijo dlesni, blažijo glavobol, odpravljajo črevesne težave. “Česnova je proti holesterolu, baldrijanova pomirja, materina dušica lajša čustvene napetosti,” našteva, ko vstopiva v prostor, namenjen njeni drugi ljubezni, zeliščarstvu.

Ekologi brez certifikata

Steklene posode na polici v najbolj temnem delu hiše so lepo zložene. Na številnih je napis, ki oznanja vsebino: ajda, kamilica, žametnica, ognjič, melisa, meta, slamnik, plahtica ... Rožmarin in cvetovi vrtnic ne potrebujeta nalepke. Zraven je vrečka z domačim semenskim fižolom. Marica se pohvali, da je bila med zmagovalkami natečaja Dobro pridelano doma; uvrstitev v skupino, ki je z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič potovala v Bruselj, so ji omogočili uspehi pri pridelavi ajde, stročnic, česna in jagodičevja. Znanje izpopolnjuje z obiskovanjem tečajev, prebiranjem knjig in vse bolj obsežnimi lastnimi izkušnjami. Največkrat odpre knjige patra Ašiča in Jožeta Majesa. Njene čajne mešanice, tinkture in kreme cenijo številni privrženci razmišljanja, da ima narava vselej prav. “Rešitve so v naravi, le poiskati jih je potrebno,” je prepričana Marica, ki ve, da se rastline, če jih le postaviš v pravilni sestoj, medsebojno podpirajo in ščitijo. Tudi zaradi tega jim je uspelo zmanjšati število škropljenj s 24 dovoljenih v režimu integrirane pridelave sadja na devet. In kupci to zagotovo opazijo, sicer se ne bi iz leta v leto vračali in ju postavljali pred življenjsko dilemo: obnova da, obnova ne. “Na samem začetku so nam povedali, da ima tak nasad približno 15-letno rodnost. Ta čas se izteka. Začela sva polna navdušenja, zdaj imava mnogo znanja. In četudi je bilo letos dežja preveč, se dobro zavedava, da taka plantaža, čeprav majhna, potrebuje namakanje. Lani so nam nekajkrat priskočili na pomoč gasilci, toda to ne gre! Pa zaščita proti toči bi prišla prav in še kaj, vendar so subvencije nekoč zadostovale za vsa škropljenja in nabavo gnojila, zdaj le za dve škropljenji,” trezno razmišlja Slavc. No, še kako leto mu jabolk ne bo zmanjkalo. Vsaj za tiste ne, ki se bodo v Lomu oglasili med prvimi. Za zamudnike jih tako ali tako že zdaj ni.

TONI GOMIŠČEK

Sadjarstvo Bavdaž

> Marica Bavdaž

> Kanalski Lom 7, 5216 Most na Soči

> tel. 031/745-779

> 46°07'31''S, 13°45'27''V

>Ponudba: jabolka, jabolčni krhlji, jabolčni sok, jabolčni kis, sušena zelišča in zeliščne mešanice, zeliščne tinkture in mazila

Leo Caharija

Marica Bavdaž suši zelišča tudi pod posteljoLeo Caharija

Povsem svež jabolčni sokLeo Caharija