Za mednarodno uveljavitev bosta potrebna čas in vztrajnost
Marco Oreggia je v sodelovanju z Lauro Marinelli ob prelomu tisočletja ambiciozno začel z izdajanjem vodiča med oljčnih oljih z vsega sveta. L'Extravergine, kot se je imenoval vodič do leta 2009, se je preimenoval v Flos Olei, v njem pa so na vidna mesta v zadnjih letih uvrščena tudi slovenska oljčna olja. Marco Oreggia se je v kratkem pogovoru ozrl po svetovni oljkarski krajini in pohvalil kakovost slovenskih oljčnih olj.
> Svet oljkarstva je vse širši, pojavljajo se nove in nove države. Kako pa je s širitvijo kakovosti pridelave oljčnih olj?
“Drži, tako svet oljkarstva in kakovostnega oljkarstva se postopoma širita. Včasih je bila pridelava odličnega ekstra deviškega oljčnega olja skrivnost redkih mojstrov, danes pa je vse večje število strokovnjakov v različnih državah, kjer raste kakovost pridelka. Seveda pa je potrebno razlikovati med državami proizvajalkami oljčnega olja. Na eni strani so sredozemske države, kjer je oljkarstvo tradicionalna kmetijska panoga, na drugi pa nove oljkarske države, kjer se je oljka razširila šele v zadnjem času.
Ob Evropi, kjer Španija eksponentno povečuje tako količino kot kakovost oljčnega olja, in Severni Afriki, kjer izstopa Maroko, se krepi oljkarstvo, a predvsem po kakovosti, v Južni Afriki, ki sicer nima dolge oljkarske tradicije. Največ ameriškega oljčnega olja prihaja iz Čila, kjer so se že pred leti usmerili v kakovost, v Argentini pa so močno povečali pridelavo, začeli pa so skrbeti tudi za kakovostni vidik pridelave oljčnega olja. Prve, a pomembne korake v oljkarstvu delajo na Japonskem, kjer je sicer malo pridelovalcev, a so zelo zazrti v kakovost. V novih oljkarskih deželah oljkarstvo šele postaja poslovna priložnost, oljčno olje pa si še izgrajujejo svoj položaj na mednarodnem tržišču.”
> Ali je oljčno olje iz masovne pridelave lahko tudi vrhunske kakovosti?
“V nekaterih državah so že zgodovinsko usmerjeni k množični pridelavi. Takšne so Španija v Evropi, Tunizija v Severni Afriki in Turčija v vzhodnem Sredozemlju. Kakovost ni vselej žrtev količinsko velike pridelave, za kar je najočitnejši primer Španija. Tudi v razvijajočih se oljkarskih državah, kot so Argentina, Čile in Avstralija si prizadevajo z novimi, superintenzivnimi rastlinami dosegati čim višjo kakovost.”
> V svetu, zlasti v sredozemskih državah, je veliko ocenjevanj oljčnih olj in vodičev med njimi. Kakšen je njihov pomen?
“Res jih je veliko, morda celo preveč, zato moramo biti na tem področju previdni. Moj nasvet pridelovalcem je, da se udeležujejo kvalificiranih ocenjevanj in med njimi takšnih, ki imajo stik z mednarodnimi tržiščem. Ne nazadnje imajo od ocenjevanj korist predvsem pridelovalci.
Domala vsi vodiči, ki izhajajo, so nacionalno omejeni, drugače pa je z našim vodičem Flos Olei, ki zajema ves oljkarski svet. Prepričan sem, da so vodiči pomembno in uporabno orodje za trgovce, a tudi za potrošnike. Vendar predvsem takšni, ki niso zgolj katalogi, temveč so oljčna olja v njih tudi razvrščena.”
> Slovenija je majhna pridelovalka oljčnega olja, a so nekateri pridelovalci visoko kakovost izkazali v mednarodnem prostoru.
“Slovenija je resda majhna pridelovalka oljčnega olja, vendar se lahko pohvali z njegovo kakovostjo. Pridelovalci so majhni, a skrbni in strokovno usposobljeni v vseh stopnjah pridelave in predelave. Odlično delo je bilo v državi, ki stremi tudi k povečanju biotske raznovrstnosti z vzgojo avtohtonih sort, nadgrajeno z registracijo Zaščitene označbe porekla (ZOP) za oljčno olje kot jamstva kakovosti.”
> Kakšno je mesto Slovenije na svetovnem oljkarskem zemljevidu?
“Kljub temu, da je majhna pridelovalka, je Slovenija postala znana po visoki kakovosti oljčnih olj. V zadnjih letih se je z uvrstitvami na ocenjevanjih in v vodičih pridružila cvetu držav, ki stremijo k odličnosti v pridelavi oljčnega olja. Seveda pa bo za umestitev in utrditev na mednarodnem tržišču slovensko oljkarstvo potrebovalo čas in vztrajnost, tudi pri promocijskih aktivnostih.”
> Za razvoj so pomembne tudi raziskave. Kakšne priložnosti ima Slovenija kot oljkarska država?
“Za trajnejšo prepoznavnost oljkarske države je pomembno, da stavi na raznovrstnost in uveljavitev svojih avtohtonih sort. Slovenija je na tem področju že opravila pomembno delo. Tudi z razširitvijo kroga usposobljenih ljudi v oljkarstvu in večjim številom strokovnjakov. Slovenija ima tako z agronomskega kot s tehnološkega vidika na področju oljkarstva odprte vse možnosti za nadaljevanje dosedanje poti.” SAŠO DRAVINEC