Zakaj dr. Gorazd Pretnar letos ne gre na dopust
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar o sebi rad pove anekdoto: “Nekoč sem se udeležil pohoda okoli Ljubljane. Ob poti sem pobral dva jurčka. Na tisoče ljudi je že šlo tam mimo, pa nihče ni opazil jurčkov. Tak sem. Vedno vtaknem nos, kamor ne bi bilo treba. Vidim, česar drugi ne vidijo. Tudi probleme.”
> Ali drugi problemov ne vidijo ali jih nočejo videti?
“To je vprašanje, da. Večina ljudi razmišlja po istem receptu. Dejstvo vzamejo kot absolutno in nespremenljivo.”
> Vi pa ste drugačni?
“To me spremlja že od malega. Hitro so mi prilepili etiketo, da sem drugačen, neprilagodljiv. Kaj sem počel v vrtcu, se ne spomnim, ampak že v osnovni šoli sem brez zadržkov povedal, če se s čim nisem strinjal.”
> Ste bolj kot avtoriteto poslušali svoj notranji glas?
“Kaj pa vem. Moj oče je bil učitelj. Skupaj sva preživela veliko časa. Hodila sva po gozdovih, nabirala gobe, postavljala mlinčke ... Moj način razmišljanja odstopa od povprečja. Po kriterijih večine razmišljam narobe, po moje pa imam prav.”
> Danes bi rekli, da ste bili indigo otrok. Ste bili odličnjak?
“Ne. Večjih težav v šoli nisem imel. Dobival sem cveke in petice. Ko sem se zaljubil, sem šprical pouk in ponaredil kakšno zdravniško spričevalo. Kot vsak normalen otrok.”
> Kako prenašate poletno vročino?
“Brez težav. V službi imam klimo, v Brkinih, kjer zdaj živim, pa je nekaj stopinj manj kot v Kopru.”
ALJA TASI
Celoten pogovor preberite v prilogi Sobota v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.