Zakaj je lahko potovanje z letalom zelo naporno za telo

Lanska raziskava je pokazala, da se hujši zaplet s počutjem (zdravjem) potnika zgodi na enem od vsakih 212 letov, medtem ko je leta 2013 do tega prišlo približno na enem od vsakih 604 letov; v ta sklop so vključene udarnine, ureznine in manjše poškodbe pa vse do srčnih infarktov. Čeprav je letalski promet eden najvarnejših načinov prevoza, predstavlja za človeško telo številne posebne izzive, zaradi katerih lahko včasih pride do nenadnih zdravstvenih težav.

Sprememba tlaka pomembno vpliva na številne telesne sisteme

Eden glavnih razlogov, da je letenje za telo zahtevno, je tlak v trupu letala, ki ustreza nadmorski višini do okoli 2400 metrov. Takšna sprememba tlaka pomembno vpliva na številne telesne sisteme, zlasti na tiste, ki vsebujejo pline, kot sta dihalni in prebavni sistem. Ko se tlak v letalu zniža, se zmanjša tudi količina razpoložljivega kisika, saj so molekule zraka bolj razmaknjene. Na morski gladini zrak vsebuje približno 21 odstotkov kisika. Med letom na višini pa je na voljo le toliko kisika, kot bi ga bilo v zraku s približno 15-odstotno vsebnostjo kisika. Da bi telo to nadomestilo, začne človek hitreje dihati. Poveča se tudi srčni utrip, da lahko srce učinkoviteje dovaja kisik v tkiva. Zdrav človek teh sprememb verjetno sploh ne bo opazil. Pri ljudeh s srčno-žilnimi ali pljučnimi boleznimi so lahko spremembe tlaka in ravni kisika nevarne. Pri ljudeh, katerih srce ali pljuča že sicer ne delujejo optimalno, lahko posebno okolje v letalu dodatno obremeni ta organa.

Telo hitreje izgublja vodo

Velik izziv med letom sta tudi izguba tekočine in dehidracija. Vlažnost zraka v letalu je namreč zelo nizka, zaradi česar se izsušijo koža, oči, nos in grlo. Poleg tega telo hitreje izgublja vodo – potniki lahko izgubijo tudi do 360 mililitrov tekočine na uro. Dehidracija zgosti kri in še dodatno obremeni srce, ki mora močneje črpati kri po telesu. Gostejša kri poveča tudi tveganje za nastanek krvnih strdkov, na primer globoke venske tromboze.

Omedlevica je med letom razmeroma pogosta. Predstavlja najmanj tretjino vseh zdravstvenih težav na letalih. Najpogosteje jo povzroči ortostatska hipotenzija – stanje, ko ob hitrem vstajanju iz sedečega položaja kri zastane v nogah, zaradi česar se začasno zmanjša dotok krvi v možgane. K omedlevici prispevajo tudi alkohol, dehidracija in posebne razmere v letalu. Vlogo ima lahko celo hrana. Na veliki višini so namreč brbončice za približno 30 odstotkov manj občutljive, zato je hrani pogosto dodane več soli za boljši okus, kar še dodatno spodbuja dehidracijo.

Veliko težav in nujnih zdravstvenih primerov na letalih je povezanih s prebavili. Sem sodi letalska slabost, posebna oblika potovalne slabosti, še pogosteje pa težave nastanejo v spodnjem delu prebavnega trakta. Ko črevesje prebavlja hrano, nastajajo plini, ki se med letom zaradi nižjega tlaka razširijo. Zato skoraj vsi opazijo, da imajo med letom več vetrov. Težave lahko še poslabšajo živila, kot so fižol, brokoli, ohrovt, čebula, rdeče meso, leča in živila, ki vsebujejo gluten. Med letom se lahko plini v črevesju razširijo na kar štirikratnik običajne prostornine. Običajno to ni nevarno in ne povzroči težav s počutjem, čeprav je lahko precej neprijetno za druge potnike. V redkih primerih pa lahko hude prebavne težave, znane tudi kot "jet belly" (napihnjenost oziroma "letalski trebuh") prisilijo posadko k spremembi načrta leta. Tako se je denimo leta 2023 letalo na poti iz Atlante v Španijo moralo vrniti v ZDA, potem ko je eden od potnikov dobil zelo hudo drisko.

Pred poletom in med njim pijte dovolj vode

Večina smrti med letom je posledica srčno-žilnih oziroma kapi. Razlogov za to je več, med drugim omejena medicinska oprema na letalu in pomanjkanje zdravstvenega osebja. Kako pa zmanjšati tveganje? Pred poletom in med njim pijte dovolj vode. Če redno jemljete zdravila, si vnaprej določite urnik jemanja, da zaradi potovanja ne boste izpustili odmerkov. Če je mogoče, se vsaj enkrat na dve uri sprehodite med sedeži. Tako boste spodbudili krvni obtok in zmanjšali otrdelost mišic. Alkohol je priporočljivo omejiti ali se mu povsem izogniti, saj so njegovi učinki na veliki višini izrazitejši, poleg tega pa poslabšajo številne druge težave, povezane z letenjem.

Večje tveganje za zaplete med poletom imajo tudi ljudje, ki so bili tik pred letom pri zobozdravniku, na operaciji ali so se potapljali. Zaradi sprememb tlaka in morebitnih plinov, ki so se med posegom znašli v telesu, se lahko pojavijo zapleti. Po zahtevnem potapljanju je tako priporočljivo počakati najmanj 48 ur, preden se odpravite na letalo.

Adam Taylor, profesor anatomije, Univerza Lancaster