Želi si čimveč dobrih arhitektov

Sekretarka Rdečega križa (RK) Piran Valentina Klemše ni dolgo razmišljala, ali naj sprejme pomoč priznane arhitektke, ki so ji med drugim zaupali prenovo vladne palače v Ljubljani in avstroogrske lepotice - Kadetnice v Mariboru.

Brž se je domislila, da bi lahko Margareta Jeraj občanom s plitkejšimi denarnicami nudila brezplačne nasvete pri težavah, povezanih z nepremičninami: pri urejanju dokumentacije - od vpisov v zemljiško knjigo do urejanja pravno-premoženjskega stanja -, pri prodaji, nakupu, oddaji ali najemu nepremičnine, pri postopkih prostorskega načrtovanja, pri upravljanju stavb, pridobivanju soglasij in dovoljenj za obnovo ali gradnjo ...

Dobrodošli bi bili tudi njeni predlogi pri obnovi stanovanj in nasveti glede del, ki jih posamezniki lahko opravijo tudi sami in pri tem prihranijo nekaj denarja za obnovo, je razmišljala Klemšetova. Prav po tovrstnih nasvetih so namreč pogosto spraševali občani, ki so iskali pomoč na Rdečem križu.

Čim boljša rešitev za čim manj denarja

In tako je februarja lani pod okriljem RK Piran zaživel projekt brezplačnega svetovanja o urejanju stanja nepremičnin, namenjen predvsem posameznikom in družinam z nizkimi prihodki, mladim družinam, upokojencem, starejšim in bolnim, prostovoljcem, krvodajalcem, zavodom in neprofitnim ustanovam ter društvom in socialnim podjetjem.

Enkrat na teden je Jerajeva, ki je bila tedaj že devet let zaposlena na obrambnem ministrstvu kot vodja sektorja za gospodarjenje z nepremičninami, od nedavnega pa je v vodstvu direktorata za logistiko, dve uri svojega časa posvetila prostovoljnemu delu na RK.

Pisarna se je hitro prijela. Kljuko so si podajali tako mladi kot starejši. Prvi so si predvsem želeli urediti svoje bivalne pogoje, starejši pa so se dostikrat znašli pred dilemo, kaj storiti: nepremičnina, v kateri so živeli sami, jim je postala v breme, saj je zaradi nizkih prihodkov niso več mogli vzdrževati, našteva Margareta Jeraj. “Včasih je bila rešitev na dlani, v nekaterih primerih pa smo potrebovali nekoliko več časa, da smo želje uskladili z dejanskimi možnostmi,” pripoveduje.

Strankam, ki so potrebovale pomoč pri ureditvi stanovanja, je poskušala za čim manjše stroške najti najboljšo prostorsko rešitev. Ideje je črpala iz svojih bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala v 25 letih dela.

Kot pravi, je posebno poglavje urejanje pogodbenih razmerij. “Zlasti starejši ljudje se v vsej tej papirologiji ne znajdejo. Sploh zato, ker se zakonodaja hitro spreminja in je težko skleniti 'varno' kupo-prodajno ali najemno pogodbo. Ljudje se bojijo, da ne bi bili oškodovani. Mnogokrat je njihov strah upravičen,” razkriva.

“Človek kar ne more verjeti, koliko težav lahko povzroči eno drevo”

Sprva so po nasvete prihajali le občani piranske občine, kaj kmalu pa so na vrata pisarne trkali tudi prebivalci Kopra in Izole. “Vsak je prišel s svojim problemom, zagotovo najtrši oreh pa je pravna ureditev statusa nepremičnin. Sploh, ko gre za razmerja z mejaši. Človek kar ne more verjeti, koliko težav lahko povzroči eno drevo, ki raste prav na meji dveh parcel; enemu sosedu daje preveč sence, drugemu premalo, prvi bi ga posekal, oni drugi ne ...”

Jerajeva priznava, da se prej sploh ni ubadala s tovrstnimi vprašanji. “Kot arhitekt pač vedno gledaš na stvari kot na celoto. Med tem svetovanjem pa sem prišla v stik s to realnostjo, ki jo ljudje doživljajo. Šele tedaj namreč vidiš, kje se skrivajo tisti - za marsikoga malenkostni - problemi, ki pa lahko postanejo prav neznosni. Menim, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi vsak mlad arhitekt nekaj časa delal pro bono v eni takih organizacij, kot je Rdeči križ, da bi se soočil s to realnostjo. Ljudje te namreč s svojimi težavami sami opozorijo, na kaj je treba biti pozoren.”

Svetovalna pisarna na sedežu RK Piran je spomladi sicer zaprla svoja vrata, saj se je projekt po letu dni zaključil in tako dal prostor novim, a Jerajeva je z brezplačnimi nasveti še vedno na voljo občanom, ki jo lahko kontaktirajo prek piranskega RK. “Ljudi želim spodbuditi, da pri gradnji, obnovi ali pa zgolj urejanju nepremičnine prisluhnejo strokovnjakom.” Zlasti v Piranu, ki je svetovni arhitekturni biser, in tudi v drugih historičnih mestnih jedrih, je še kako pomembno, da so posegi v prostor res premišljeni, da ne razvrednotijo arhitekturne dediščine, pravi. “Ti mali posegi, ki se jih skorajda ne zavedamo - ko, na primer, nekdo pred prag hiše položi ploščice namesto kamna - imajo velikanski vpliv na podobo mesta. Zato si želim, da bi se ljudje posvetovali s strokovnjakom, ki bi jim tudi svetoval, kje kupiti določen material, kje poiskati mojstra, ki bo delo opravil tako, kot je treba, in po čimbolj ugodni ceni ...”

Z vsemi temi odgovori bo poslej Jerajeva vsako sredo na voljo vsem občanom Pirana tudi v svetovalni pisarni za vzdrževanje grajene dediščine, ki jo je Univerza na Primorskem na svetovni dan arhitekture (1. oktobra) odprla na Tartinijevem trgu.

Delavnice za bodoče študente arhitekture

Letos pa se je v sodelovanju z RK Piran odločila za nadgradnjo svojih svetovanj. Z novim študijskim letom je začela z novim projektom - pripravo mladih talentov na sprejemne izpite na Fakulteti za arhitekturo. Jerajeva bo mlade uvedla v osnove arhitekturnega in urbanističnega jezika, ter jim pomagala izpiliti prostorsko ter oblikovno predstavo in izražanje. “Veliko časa bomo preživeli na terenu, saj tam najlažje začutiš srž arhitekture. Preučevali bomo prostor in ga tudi zrisali. Kljub vsej sodobni tehnologiji in računalniški podpori dajejo na sprejemnih izpitih še vedno velik poudarek prav prostoročnemu risanju. Skratka, pilili bomo znanje na vseh tistih področjih, ki so predmet sprejemnih izpitov.”

Pripravljalne delavnice za bodoče študente arhitekture so namenjene vsem dijakom, ne le socialno ogroženim, iz vseh treh istrskih občin, ki se spogledujejo s študijem arhitekture. “Sprejemni izpiti so precej zahtevni, poleg tega štejejo kar 80 odstotkov točk, potrebnih za vpis na fakulteto. Mnogim maturantom se kljub talentu ne uspe prebiti skozi zahtevne preizkuse sposobnosti. Konkurenca je namreč velika,” pojasnjuje Jerajeva. In ker si marsikdo ne more privoščiti plačila mentorja, ki bi ga popeljal v svet arhitekture, se je odločila, da jim svoje znanje ponudi brezplačno. Dijaki bodo za udeležbo na delavnicah plačali zgolj simbolično ceno - en evro na uro. “Ta denar bo šel za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke,” napoveduje Jerajeva.

“Znanje je treba predajati naprej”

“Znanje je treba predajati naprej, dokler je čas za to,” pravi Margareta Jeraj, ki si želi spodbuditi mlade talente, da bi bolj samozavestno zakorakali v svet arhitekture.Kot napoveduje, namerava pri svojih bodočih učencih spodbujati tudi kritično mišljenje in analitičen pristop. “Želim si, da bi imeli čim več dobrih arhitektov, ki bi imeli dovolj znanja. Danes se marsikdo spušča v urejanje prostora, ne da bi sploh imel posluh za to, kaj šele znanje.” PETRA VIDRIH