Zelišča iz domače grede

Lepi, sončni dnevi in suša le niso zgolj slabi faktorji za naše rastline, posebej to velja za zelišča. Pri vremenskih pogojih, kakršni so v teh dneh, dajejo zelišča vrhunsko kakovost in arome ter vsebujejo bistveno več eteričnih olj.

Skoraj ni vrta ali balkona, ki ne bi imel posajenih bazilike, majarona, peteršilja, rožmarina, lovorja, timijana, žajblja ... Veliko je takšnih vrtičkarjev, ki so že pravi “mački” pri pridelavi in predelavi zelišč. Njihove vrtove krasijo poleg osnovnih zelišč še različni žajblji, od navadnega do takšnega z vonjem po limeti, ananasovega ..., timijani, mete, melise, drobnjak, limonina trava, ameriški slamnik, baldrijan, sivka, ožepek, šetraj, kamilica, ognjič, baldrijan, šentjanževka, kopriva in druge.

Kdaj govorimo o zeliščih in kdaj o dišavnicah?

Dišavnice so večinoma vse zeli, ki jih uporabljamo v kuhinji. Ostale zeli, ki jih uporabljamo za razna mazila, tinkture, olja, mila in čaje, imenujemo zelišča.

Že pred stoletji so ljudje nabirali zelišča za čaj. Danes pa je to postalo vse bolj moderno. Pri sajenju zelišč in dišavnic moramo vedeti, da glede na prostor v vrtu lahko postanejo zelo agresivne. Prvo leto nam to še ustreza, kasneje pa lahko postane moteče, če nismo dobro načrtovali sajenja. Predvsem je to značilno za meto. Takšne rastline lahko pretentamo in jih presadimo v glinene lončke ter jih skupaj z lončkom zakopljemo v tla. Tako jim preprečimo prekomerno širjenje.

Večina zelišč ljubi sončno do polsenčno lego in prepustna tla. Če so tla težka in zbita, jih rahlo pognojimo, seveda izključno z organskimi gnojili. Zelišča ne marajo pregnojenih in premokrih tal. Tla morajo biti odcedna in po možnosti jih obdamo z različnimi kamni. Kamni se čez dan ogrejejo in kasneje oddajajo toploto, kar zeliščem zelo prija, obenem pa kamni tudi krasijo naš vrt.

Primorski vrtiček

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Kdaj nabiramo zelišča in dišavnice?

Zelišča in dišavnice nabiramo zjutraj, ko na listih ni več rose, ali pa pozno popoldan. Zjutraj vsebujejo največ eteričnih olj. Lističe ročno smukamo ali obiramo. Le redke režemo. Pri obiranju pazimo, da vedno pustimo nekaj lističev, da se bo rastlina obrasla. Pobiramo le zdrave dele rastlin, a le takšne, ki niso bile škropljene. Odsvetujemo pobiranje zelišč ob glavnih cestah. Zeli, ki rastejo v naravi in jih ne poznamo ter zanje ne vemo, ali so užitne, ne pobiramo.

Poleti, ko je zelišč in dišavnic dovolj, priporočamo uporabo svežih. Za zimo pa si zelišča in dišavnice seveda posušimo. Za čaj lahko uporabimo posušene ali sveže nabrane lističe oziroma cvetove, te pri kamilicah in ameriškem slamniku.

Ali ste vedeli, da iz stebelc in listov peteršilja lahko skuhamo zelo okusen čaj? Priprava zeliščnega čaja je zelo enostavna. V zagreto vodo stresemo jušno žlico svežih zelišč oz. čajno žlico suhih. V pokritem loncu zelišča namakamo pet do deset minut ter čaj precedimo in sladkamo z medom ali sladkorjem ter dodamo limono. Če takšen čaj ohladimo, imamo zelo dobro in okusno osvežujočo poletno pijačo. Preskušamo različne mešanice zelišč in tako bomo sami odkrili okus, ki nam najbolj ustreza.

V sredozemski kuhinji so nekatere dišavnice nepogrešljive. To so predvsem bazilika, rožmarin, majaron, origano in žajbelj. Dišavnice dodajamo jedem tik pred koncem ali celo na koncu kuhanja. Najboljše so seveda sveže. Sesekljamo ali zmečkamo jih in dodamo jedem.

Lahko pa pripravimo tudi izvrstne tako imenovane zeliščne soli, zelišča lahko konzerviramo v oljčnem olju in z njim začinimo različne mesne jedi, sire in solate.

29. avgusta bo Dan odprtih vrat na Purissimi

V soboto, 29. avgusta, med 9. in 13. uro, KZ Agraria Koper v sodelovanju s Primorskimi novicami pripravlja drugi letošnji Dan odprtih vratna Purissimi. Svetovalke in svetovalci KZ Agraria bodo v sodelovanju s strokovnjaki z Univerze na Primorskem na Purissimi pri Ankaranu pripravili predavanja o jesenskih opravilih na vrtu. Organizirani bodo vodeni ogledi Primorskega vrtička z nasveti in odgovori na vprašanja vrtičkarjev. Na mini tržnici se bo s svojimi pridelki in izdelki predstavilo nekaj pridelovalcev, kulinarični raziskovalec Črt Butul bo demonstriral uporabo sveže poletne zelenjave in zelišč, sodelavka Primorskih novic Marija Merljak pa bo odgovarjala na vprašanja o zdravi prehrani in ustrezni uporabi živil. Udeleženci prireditve bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju s privlačnimi praktičnimi nagradami. Več podrobnosti o Dnevu odprtih vratna Purissimi pa v Soboti, ki bo izšla 22. avgusta.

Sušenje zelišč in dišavnic za domačo uporabo

Zelišča in dišavnice praviloma sušimo v toplem, suhem in temnem prostoru pri temperaturi 25 stopinj Celzija. Lahko jih sušimo tudi na senčni verandi ali čez dan v senčnem kotičku vrta, vendar jih moramo v tem primeru pred večerom umakniti v suh notranji prostor. Predlagam, da pri sušenju ne mešate zelišč in dišavnic, najbolje je, da sušimo vsako vrsto posebej. Tako postopamo zaradi neenakomernega sušenja.

Vejice z debelejšimi stebli zvežemo z rafljo v šopke in jih sušimo obešene navzdol. Tanjše vejice in liste pa za sušenje razporedimo na zračno leseno podlago. Danes dobimo v kmetijskih trgovinah že zelo lepa lesena stojala za domače sušenje zelišč in dišavnic. Zelišča in dišavnice shranjujemo v dobro zaprtih steklenih posodah v temnem in hladnem prostoru.

Nasvet je pripravila

PATRICIJA PIRNAT

BazilikaJaka Jeraša

RožmarinJaka Jeraša

ŽajbeljJaka Jeraša