Zimsko vreme z razjasnitvami

Vremenska slika je zato postala bolj zimska, zlasti pa bolj dinamična. Gre namreč za tipologijo zraka, ki prinaša veliko nestanovitnost, ker je v višinah zelo mrzel in vlažen, v prizemlju pa ga spremljajo ne ravno ostre zimske temperature okrog ničle ali malo nad njo. Njegova najpomembnejša značilnost torej ni velik mraz, četudi bi bilo lahko videti iz njegovega imena, bolj je zmožnost povzročanja ciklonov in posledičnih padavin. Sneženje je ob vdoru morskega polarnega zraka za naše kraje navadno ravno na meji.

Včeraj zelo nizek zračni tlak, kakršnega smo videli le malokrat

Gre za zračno maso, ki nastane na skrajnem severu in ki se ob njenem prehodu od severozahoda preko morja občutno obogati z vlago. Ob njenem vdoru je v četrtek zvečer na zavetrni strani Alp zaradi velike nestanovitnosti nastal zelo globok prizemni ciklon, kakršne smo v preteklosti pri nas videli le malokrat. Včeraj zjutraj, okrog 8.30, ko je njegovo središče prešlo naše kraje, smo namerili zračni tlak občutno pod 980 hektopaskali, na Tržaškem, denimo, najnižjo vrednost zgovornih 972,4 hPa. Kdor še ima analogni barometer, seveda pravilno naravnan, je lahko opazil, da se je kazalec dobesedno vodoravno ulegel na levo stran.

Velika nestanovitnost in globok ciklon sta prinesla občutne količine padavin, predvsem pa občasno njihovo precejšnjo jakost. Nastajale so plohe, ponekod tudi krajevni nalivi. Mestoma in občasno je povprečna jakost padavin dosegala in presegala 50 litrov dežja v eni uri. To je tudi razlaga, da je nastala, kjer je snežilo, precejšnja snežna odeja, marsikje tudi ob rahlo pozitivnih temperaturah. Jakost sneženja je namreč lahko včasih odločilna, da se, kljub razmeroma visokim temperaturam, vseeno nabere snežna odeja.

Ciklon je odločal o snegu ali dežju

O sneženju ali dežju je ravno tako odločal prizemni ciklon. V njegovem prednjem delu, ko so pihali okrepljeni južni vetrovi, ki so prinašali toplejši zrak, se je meja sneženja v predelih, ki so jim najbolj izpostavljeni, občutno zvišala. Koder južni veter ni uspel bistveno vplivati, pa so ostale razmere skoraj nespremenjene ali so se le malenkostno spremenile. V drugem delu ciklona pa je od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak, zato se je meja sneženja spuščala.

Obsežno in globoko območje morskega polarnega zraka bo ostalo nad večjim delom Evrope in bo segalo tudi do naših krajev še nekaj dni. Zato bo dogajanje še pestro. Kot kaže, bosta v tej fazi v prihodnjih dneh na zavetrni strani Alp nastala dva prizemna ciklona, ki bosta vplivala na vreme pri nas. Prvi bo po prehodnem delnem današnjem premoru na vrsti že jutri, drugi pa bo nastal, kot kaže, med torkom in sredo. Med njima bo ozračje povečini nekoliko bolj umirjeno in bo po vsej verjetnosti tudi nekaj delne jasnine.

Danes bo prevladovalo delno jasno do spremenljivo oblačno vreme, možnost za morebitne občasne krajevne padavine je majhna. Jutri se bo oblačnost povečala in se bodo pojavljale šibke do zmerne padavine. Meja sneženja bo, kot kaže, nihala med nadmorskima višinama 300 do 500 metrov. Občasno bo pihala šibka burja.

V ponedeljek bo ozračje spet nekoliko bolj umirjeno, pričakujemo tudi delno izboljšanje. Med torkom in sredo bo naše kraje dosegel nov ciklon, ki se bo nato začel poglabljati. Verjetno bo na vreme pri nas občutneje vplival šele v sredo ali četrtek, ko bodo padavine spet pogostejše. Zračna masa nad nami se ne bo bistveno spremenila, zato bodo temperature in posledično tudi meja sneženja, podobne minulemu dogajanju. Kakor koli, ob ugodnih razmerah, predvsem ob burji in povišani jakosti padavin, bi lahko občasno snežilo tudi v nižjih legah. BRA