“Biti čefur je zdaj in”

Knjiga Čefurji, raus! bi morala postati film že prej, a smo nazadnje Vojnovića kot scenarista spoznali v nekaj kratkih filmih, morda je najbolj znan nagrajeni Srečno pot, Nedime, nato pa še v režijskem celovečernem prvencu Piran/Pirano. Zdaj so pred nami končno slovenske fužinske manjšine v celovečerni podobi.

> Tale zgodba z vami živi že od leta 2008. Ste od nje (lahko) distancirani? Ste filmski scenarij modernizirali, spremenili - ne zaradi medija, temveč novih idej?

“Vsekakor je bilo treba najti nove ideje in motive, ki bi me kot režiserja vznemirili in me potegnili nazaj v to zgodbo, ki sem jo že povedal. Ni lahko dvakrat pripovedovati iste zgodbe, tudi razdaljo je težko vzpostaviti. A to je pač osnovna naloga režiserja.”

> Kako težko je najti igralske obraze, ki utelesijo tako žive knjižne like? Oglas za avdicijo je pravil nekako takole: “Za glumo v filmu Čefurji, raus! iščemo modelčke, stare od sedemnajst do dvaindvajset let. Vabimo tiste, ki so že glumili, in tiste, ki še niso, Fužince in papke iz Murgelj, čefurje in Slovence ...” Predstavljam si, da je nastala kar precejšnja gneča ...

“Prišlo je približno dvesto fantov, na srečo med njimi kar nekaj zares talentiranih in tudi primernih za naše štiri vloge. Eden je bil sicer star 32 let, a smo mu pogledali skozi prste. Imeli smo torej več sreče kot pameti in na koncu je bilo veliko lažje, kot sem pričakoval.”

> Na 16. FSF so vesno za stransko vlogo dobili Dino Hajderović, Ivan Pašalić in Dino Kogovšek. Se poznajo od prej ali so postali tako uigrani med snemanjem?

“Vsi so se prvič srečali na avdiciji, uigrani pa so postali med večmesečnimi pripravami na snemanje, predvsem na vajah s Tomijem Janežičem. Postali so res prava fužinska banda in zato mi je žal, da je žirija FSF iz te bande izločila Benjamina Krnetića. Ta nagrada pripada vsej četverici.”

> Kako bi čefurji iz romana komentirali film? In ko sva že pri tem, kako bi komentirali FSF ?

“No, kar nekaj Fužinčanov je že videlo film in zdel se jim je avtohton. Upam, da ga bodo tudi ostali vzeli za svojega, vsaj v takšni meri, kot so vzeli knjigo. FSF pa je bil letos res praznik slovenskega filma, tako raznovrstne produkcije ni bilo že dolgo in občutek sem imel, da so ljudje, tako občinstvo kot ustvarjalci, iz Portoroža odhajali resnično zadovoljni.”

> Ko sem režiserja Nejca Gazvodo ( Dvojina ) spraševal o kontroverznosti njegovega filma, je omenil, da bo resnično kontroverzen vaš film - ga vidite kot kontroverznega? Drugače rečeno, se bo preostala Slovenija smejala istim šalam kot Fužine in Ljubljana - na isti način?

“Težko je biti s Čefurji še tretjič kontroverzen. Mislim, da je to nemogoče. Koga pa lahko še presenetimo ali šokiramo s politično nekorektnostjo, s kletvicami? Tudi časi so se spremenili od izida knjige. Mediji ustvarjajo privid, da je biti čefur zdaj najboljše, kar se ti lahko v življenju zgodi, da so čefurji in. Tudi zato se mi je zdelo smiselno, da se film bolj posveti resničnemu, neolepšanemu življenju čefurjev, njihovim družinskim tragikam, skrhanim odnosom med otroki in starši, da postane bolj intimna zgodba in ne toliko kontroverzen v smislu politične provokacije. Kar pa se smeha tiče, je že predstava pokazala, da se ljudje najbolj smejijo šalam na svoj račun. Tako da bodo tudi pri filmu najbrž odzivi zelo različni.”

> Če bi podoben film posneli za Evropo, kakšna zgodba bi to bila, kakšen bi bil naslov?

“Povsod imajo svoje čefurje. Knjiga je bila pred kratkim prevedena v švedščino in tam so jo zelo lepo sprejeli. Naslov je seveda povsod drugačen, žaljivke ima vsak svoje, a glavnina zgodbe se je izkazala za univerzalno.”

> Obstaja ideja za knjiga ali film Čefurji, ponovno raus!?

“Ne. S filmom sem s Čefurji zaključil. That's all folks.”

PETER ZUPANC