14. FSF: Od prvencev do del težko pričakovanih, dolgo odsotnih režiserjev
Mnogo besed - in seveda slik - spremlja zdaj že 14. FSF, ki bo trajal od 29. septembra do 1. oktobra. Gre za samostojni slovenski “otok”, ki se je odcepil od nekdanjega Tedna domačega filma. Ki je iskal svoj prostor pod soncem ter ga nazadnje našel v Portorožu. Ki je proglašen za vse, od “praznika slovenskega filma” do “izgube časa”, predvsem zato, ker pri tako malem številu na leto posnetih filmov navsezadnje nagrado dobi skoraj vsakdo. (In ker število filmarjev na odru avditorija v Portorožu včasih presega število gledalcev.)
In nenazadnje se gre za festival, ki bo letos zaznamovan s pečatom nove kontrolne roke vseslovenskega filmskega prostora - Filmskega centra pod vodstvom Jožka Rutarja. Tudi sam 14. FSF ima novo direktorico, Marijo Mardžonović. Programski direktor je letos Gorazd Trušnovec, žirirali pa bodo igralec in režiser Matjaž Javšnik, publicist Vladan Petković, režiserka Dafne Jemeršič, režiser Sašo Podgoršek in igralka Lara Jankovič.
Osebno? Čeprav se gre vsaj v nekaterih ozirih za tekmovalnega konja, ki ne more zares zmagati, je FSF pregledna predstava, ki v domačem prostoru ne sme manjkati. Morda bo čas prinesel drugačne rešitve v podrobnostih - in morda jih bo moral - a srečen sem, da ga imamo, tako kot sem srečen, da imamo domače filme. Po kvaliteti se lahko mnogokrat mirno merijo s tujino. Na nek način si vsak avtor nagrado tudi zasluži. Nekaj je posnel.
Letošnji program je poln kinematografskega eksploziva, ki se giblje med dramo in komedijo, in katerega pogosta rdeča nit je kritika aktualne socialne in politične situacije.
Jan Cvitkovič si je od Kruha in mleka naprej na svoj miren način prislužil, da je vsak njegov novi film dogodek. Tudi zato, ker režiser vedno stopi korak naprej v izzive ustvarjanja. Enako velja za Arheo. Pričakujte preplet intimnega in univerzalnega, pričakujte močne nasprotujoče si barve v tonu pripovedi, pričakujte film, ki bo zelo potoval po svetu. Vloge: Niko Novak, Medea Novak, Tomasso Finzi.
Andrej Košak si je svojo krono prislužil z Outsiderjem, pregledom dogajanja pri nas ob Titovi smrti. Njegov najnovejši celovečerec Stanje šoka je okarakteriziran kot komedija, a očitno gre za še en fokus na vsakdanje življenjske scene. Glavni junak se po desetih letih okrevanja v psihiatrični bolnišnici prebudi - v kapitalizmu. Vloge: Martin Marion, Aleksandra Balmazović.
Metod Pevec morda ob prihodu novega filma ne sliši fanfar iste glasnosti kot Cvitkovič, a obenem so njegovi filmi prekleto lepe, subtilne, domišljene drame, ob katerih lahko dihnete preprost stavek: “Ne smem zamuditi.” Film Lahko noč, gospodična Pevca ponovno združuje z nadnaravno uigrano Polono Juh, in nagrade na Puljskem festivalu so le še en znak, da gre za odličen film.
Miran Zupanič je (morda) svoj vrh dosegel z Otroci s Petrička. To ne pomeni, da so njegove moči upešale, prav nasprotno. Vedno socialno ozaveščeni režiser se na FSF pojavlja s filmom Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine. V filmu o nepomembnosti malega človeka v igri velikega kapitala igra Vlado Novak, pomagajo Zvezdana Mlakar in drugi.
Nejc Gazvoda je novinec oziroma je tole njegov prvi celovečerec. Je tudi pisatelj z dvema objavljenima knjigama - romanom Camera Obscura in zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, za katero je prejel literarni nagradi fabula 2006 in zlata ptica 2005. Rodil se je leta 1985 v Novem mestu. O njegovem Izletu se je govorilo že nekaj časa. Trije prijatelji se znajdejo na križišču treh povsem različnih življenjskih poti. Igrajo Nina Rakovec, Jure Henigman, Luka Cimprič.
Izlet je tisti film, ki 14. FSF tudi odpira. Klemen Dvornik je posebnost. Režiser ima na festivalu kar dva filma. Dvornik prihaja iz Novega mesta, snemal je reklame in videospote, snemal je spletno nadaljevanko Prepisani. (Vseobsežna zarota izhaja iz časa Titove smrti; DaVincijeva šifra, prirejena slovenskim razmeram...) Prav Prepisani se je znašel na FSF v obliki celovečerca. Pomembna je tudi zelo zvezdniška zasedba: Sebastjan Cavazza, Katarina Čas, Jure Godler, Gojmir Lešnjak, Marko Derganc, Matjaž Tribušon, Lado Bizovičar ... Režiserjev drugi tekmovalni film je Kruha in iger, “prav tako” komedija, ki se dogaja v osemdesetih: glavni junak je družina, ki se iz Velenja odpravi v Ljubljani, da bi nastopila na tedaj edinem TV kvizu. Igrata Jonas Žnidaršič in Peter Musevski.
Našteti filmi spadajo v igrani celovečerni tekmovalni program: v Portorožu boste lahko videli mnogo več. Koprodukcije (Koko in Duhovi), glasbene filme (V letu hip hopa in Tist' dan v tednu), gorniški film (Sfinga). Pri vsem tem festival ponuja okrogle mize, slavja, pregled študentskega filma.
Letos je festival hkrati posvečen še 80-letnici slovenskega filma in 20-letnici slovenskega filma v samostojni državi. In nenazadnje se bodo, na zadnji dan, prikazale vesne.
PETER ZUPANC
